Najbolj zadovoljni so, če so brez dela

Matjaž Turel, vodja slovenske zdravniške ekipe v Pjongčangu Foto: MaPa

Večjega oziroma resnejšega dela slovenski zdravniki v Pjongčangu do zdaj niso imeli. "To je vedno dobra novica, saj pomeni, da so športniki zdravi," rad poudari vodja zdravniške ekipe Matjaž Turel, ki se je ukvarjal zgolj z nekaj manjšimi udarci in okužbami dihal. Obenem pa z ozaveščanjem športnikov o norovirusu, ki je bil predvsem v prvem tednu iger glavna tema pogovorov, a se simptomi med športniki in spremljevalci niso pojavili.

"Če športnik na dan tekmovanja dobi simptome noravirusa, zanesljivo ne more tekmovati. Je pa to zelo kužen virus. Južne Korejce gre pohvaliti, saj so se hitro odzvali. V okoljih, kjer se je virus pojavil, so pripravili karanteno, opravljajo veliko pregledov in skrbijo za razkužila," pripoveduje dr. Turel, vezni člen med slovensko reprezentanco in uradnim medicinskim osebjem v Pjongčangu.

Trk ob korejske zakone

"Ko v Južni Koreji nekoga nekaj vprašaš, moraš računati s tem, da boš odgovor dobil pri tretji ali četrti osebi," pojasnjuje Turel in dodaja, da je medicinska infrastruktura na visoki ravni. Na višji kot pred štirimi leti v Sočiju, a vseeno na nižji kot v Vancouvru leta 2010. Ta je, po njegovem mnenju, postal prava referenca za vse preostale.

Nekaj težav so imeli v vseh reprezentancah le zaradi zakonodaje. Ta namreč v Južni Koreji ne dovoli morfija in drugih opiatov ter kisikovih bomb na terenu, temveč zgolj v ambulantah. "Na koncu smo se le dogovorili, da je bila želena zaloga na voljo na točkah, kjer je možnost poškodb večja," razkriva dr. Turel, sicer pulmolog.

Jakov Fak je moral zaradi osvojene kolajne na dodaten test za doping. Foto: Stanko Gruden, STA

Testi ob neprimernih urah

Slovenskega tabora pa niso zaobšla niti obsežna testiranja za doping. "Testov bo veliko vse do konca iger, saj mora mednarodna agencija izpolniti normo. S tem nihče nima težav. Testiranja podpiramo. Le na ta način je mogoče izkoreniniti doping v športu. Tudi slovenska agencija Sloada je pred odhodom športnikov na ZOI opravila veliko testiranj. Vsi testi so bili negativni," pravi izkušeni zdravnik.

Nekaj pripomb so imeli v slovenskem in številnih tujih taborih le na račun neprimernih ur za testiranja. To je zmotilo predvsem skakalce, tekače in biatlonce, torej športnike, ki nastopajo v večernih terminih. Zaradi tega so si prilagodili urnike in v posteljo odhajajo med drugo in tretjo uro zjutraj. Zanje je zatorej obisk lovcev na doping ob sedmi uri zjutraj izjemno moteč.

Soči se ni ponovil

"V vasi skušamo poskrbeti tudi za sprostitev. Pozitivno vplivanje na športnika je pomembna komponenta zdravnika na olimpijskih igrah," o nalogah zdravnikov v reprezentanci pripoveduje Turel, ki je medtem skupaj z Nado Rotovnik Kozjek že zapustil Pjongčang. Tam je ostal Klemen Stražar. Pridružila sta se mu še Anže Kristan in Matej Svetec.

Gre za zdravniško ekipo, ki je delovala že na igrah v Sočiju. "Igre v Sočiju so se za nas začele precej slabše. Že prvi dan smo imeli polne roke dela, saj so se poškodovali smučar Rok Perko, skakalec Robert Kranjec in deskarka Cilka Sadar," se spominja Turel, ki je športnike prvič spremljal že leta 2010 v Vancouvru.

Petra Majdič in spomin na Vancouver Foto: Reuters

Če bi vedel …

Prav na Vancouver pa je vezan Turelov najbolj stresni olimpijski spomin. O tem je prav pred kratkim govoril s Petro Majdič, bronasto tekačico, ki je do olimpijskega uspeha kariere pritekla z zlomljenimi rebri in razpokom pljuč. "Če bi takrat vedeli, za kakšno poškodbo gre, ji seveda ne bi dovolili teči. A prve slike tega niso pokazale," se spominja.

"Takrat sem bil na ženskem treningu smuka. Prejel sem klic, da jo po padcu boli prsni koš. Njen zdravnik me je spraševal, katera zdravila lahko vzame. Ko sem nato v družbi Tine Maze spremljal tek in videl, kako se je zgrudila v cilj, sem vedel, da ne gre za nedolžen udarec. No, je pa zato edina na svetu, ki je s takšnimi poškodbami pritekla do olimpijske kolajne," se spominja Matjaž Turel.