Jakov Fak in njegova otroška želja

Foto: Sportida

Hrvaški biatlonec s slovenskim potnim listom Jakov Fak je eden od štirih članov slovenske olimpijske odprave za Pjongčang 2018 z že osvojeno olimpijsko kolajno, a tisti z najboljšo predolimpijsko popotnico. Prav zaradi rezultatov v tekoči sezoni velja 30-letni ostrostrelec za enega od osrednjih favoritov za olimpijsko odličje. Ob tem ne skriva, da je to tudi njegova velika želja, vseeno pa skoka na zmagovalni oder ne želi obljubiti. Kljub vlogi favorita je bil v zadnjem obdobju v središču pozornosti zaradi nenavadnega postopka izbiranja nosilca slovenske zastave. V petek se je namreč umaknil s seznama kandidatov. Po navedbah Olimpijskega komiteja Slovenije zaradi neustreznih anonimnih komentarjev in novinarskih vprašanj. Tega sam ni želel potrditi, saj se je pogovor začel s sogovornikovim pogojem: "Ne želim govoriti o zastavi."

Jakov Fak bo še drugič zapored član slovenske olimpijske reprezentance. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Se boste vseeno udeležili slovesnosti ob odprtju?
Ne vem še. Pogovoril sem bom s trenerjem Velepcem in z njim presodil, kaj je najbolje zame. Če bo takrat na sporedu počitek, bom počival. Osredotočen sem na tekme. Vse je podrejeno nastopu.

Podpirate Vesno Fabjan kot nosilko zastave?
Seveda. Dobra izbira.

O zadnjih dogodkih ne želite govoriti, a vseeno … Lahko ohranjate osredotočenost?
Trudim se.

Ste teden in pol pred začetkom iger tam, kjer ste želeli biti?
Verjamem, da sem. Navsezadnje me prvi olimpijski nastop še ne čaka jutri. Imam še nekaj časa. Trening in počitek prinašata napredek. Upam, da sem bo telo odzvalo tako, kot želim. Če nato še tek dvignem na višjo raven, bom lahko razmišljal o najvišjih uvrstitvah.

Ni pa skrivnost, kam merite?
Bilo bi nepošteno in neiskreno, če bi dejal, da bom zadovoljen z desetim mestom. Če bom na odločilni dan tekel tako, kot znam, in v primernem času zadel vse strele, bom zadovoljen. Če bom delal napake, ne bom zadovoljen. No, poleg tega ni vse odvisno od mene. Želim biti na najvišji ravni. Nato bodo pomembni tudi drugi dejavniki, predvsem izvedbe mojih tekmecev. Moja otroška želja pa je, da bi postal olimpijski prvak.

Govoriva o zlati olimpijski kolajni, ne zgolj o kolajni. Je to cilj, ki si ga zada nekdo, ki že ima odličje?
Dvakrat sem bil svetovni prvak. Imamo olimpijsko odličje. Zlato na ZOI bi označil za krono svojega športnega življenja. Ne znam si predstavljati, kako ponosen bi bil. To bi bila največja nagrada za vsa leta. Stežka pa bi opisal tudi veselje, ki bi me prevzelo ob srebrni ali bronasti kolajni. Bom povsem odkrit: ne napovedujem zlate kolajne. Trdim pa, da je ta scenarij mogoč.

V tej zimi že trikrat na stopničkah. Foto: Sportida

Kako pa ste pripravljeni na Pjongčang? Vas lahko kaj preseneti?
Namestitev me ne more presenetiti, saj sem vajen vseh rangov. Od najboljših hotelov do študentskih domov. Tudi hrane se ne bojim, saj verjamem, da bo v olimpijski vasi poskrbljeno za vse okuse. Malce me skrbi mraz, saj imam težave s prsti. A v danih okoliščinah se bom maksimalno potrudil in poskušal iz svojega telesa iztisniti vse.

Ste član slovenske reprezentance, v kateri ni Tine Maze in Ilke Štuhec. Tudi nekateri drugi aduti niso na želeni ravni. Čutite zaradi tega večje breme?
S tem se ne obremenjujem. Predvsem želim zadovoljiti osebne ambicije in motive. Če bom pri tem uspešen, bodo z menoj zadovoljni tudi drugi. Če ne bodo, pač ne bodo. Vem, kaj si ljudje želijo. Če mi bo uspelo, bom vesel tudi zaradi tega, ker bom marsikoga osrečil. Zaradi vseh tistih, ki me podpirajo, bi se še toliko raje vrnil z olimpijsko kolajno. Je pa šport zelo abstrakten. Nekaj si lahko želiš, storiš vse za to, pa ne gre.

Predvsem v biatlonu, kjer je meja med prvim in petdesetim mestom pogosto zelo tanka …
Da, zelo kompleksen šport. Ne le izvedba. Tu so še oprema, vremenske razmere … Prav zaradi tega ne morem obljubljati.

"Olimpijski prvak? Otroške sanje!" Foto: Žiga Zupan/Sportida

A če se osredotočimo zgolj na vaše delo. Ste do danes storili vse, kar je bilo vaši moči, da bi se lahko spogledovali z vrhom?
Da. Na vsakem treningu se kar najbolj potrudim. Ne morem pa postavljati olimpijskih iger na kako posebno mesto. Koncept dela je vedno podoben. Cilj pa je prav tako vedno iskanje poti do odličja.

Zadnje priprave?
Vračam se na Pokljuko, kjer bom treniral do odhoda. V petek se selim v Južno Korejo. Upam, da bom tam opravil še nekaj treningov.

Si s selitvijo kupujete tudi mir?
Zdaj res ni bilo pravega miru. Selitev mi bo prinesla tudi mir. A pomembno je, da osvojim okolico in časovni pas. Bodo pa tudi te igre za biatlonce specifične, saj bomo nastopali pod žarometi. Tudi to moram imeti v mislih.