Petek, 9. 2. 2018, 21.00
6 let, 9 mesecev
Hitrostno drsanje na kratke proge v Sloveniji
Kdaj Slovenija prvič na OI? "Realno so te za nas kar daleč."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
Garaški šport, ki na dolge proge zahteva vzdržljivost, na kratke pa predvsem eksplozivnost, še ni dal slovenskega olimpijca. Ob dejstvu, da imamo manj kot deset registriranih hitrostnih drsalcev in da se s hitrostnim drsanjem na kratke proge ukvarjajo le v Celju, kjer še številni Celjani sploh ne vedo, da krajani "gojijo" to olimpijsko disciplino, bi lahko bil nastop prvega Slovenca/Slovenke na tekmovanju petih krogov še precej daleč, a v knežjem mestu ne obupujejo.
Na olimpijskih igrah se v tem športu za kolajne borijo že od leta 1924 in Chamonixa, ko so sodelovali le moški, leta 1960 so se jim pridružila še dekleta. Na ovalu, na katerem je krog dolg 400 metrov, tekmujejo na razdaljah med 500 in 10 tisoč metri, ekipnem zasledovanju, pa tudi po novem skupinskem štartu.
Leta 1992 se je "vzdržljivostnemu bratu" na olimpijskih igral v Albertvillu pridružilo še hitrostno drsanje na kratke proge, v katerem se tekmovalci na manjši ledeni ploskvi za odličja na OI potegujejo na razdaljah med 500 in 1.500 metri ter štafetah (ženske na 3.000 metrov, moški na 5.000 metrov).
Celje kot volk samotar
"V Celju mnogi sploh ne vedo, da imamo short-track," pravi koordinator hitrostnega drsanja na kratke proge v Drsalnem klubu Celje Evgen Zgoznik.
"V Drsalnem klubu Celje smo žal edini v Sloveniji, ki se ukvarjamo s hitrostnim drsanjem na kratke proge pri nas. Včasih so ga imeli tudi v klubu Alfa v Ljubljani, a nič več," nam na skromno številčno športno udejstvovanje v Sloveniji že v uvodu pogovora nakaže koordinator za short-track – tega je mogoče izvajati na drsališčih v velikosti hokejskega igrišča – v Celju mag. Evgen Zgoznik.
Ko so na Vevčah, kjer so drsalci lažje prišli do ugodnejših terminov kot v Tivoliju in Zalogu, pred leti morali opustiti misel na hitrostno drsanje, so Celjani v tej zgodbi ostali sami.
Zanimivo je, da številni tamkajšnji prebivalci sploh ne vedo, da se na celjski ledeni ploskvi podijo eksplozivni hitrostni drsalci, pripoveduje naš sogovornik in s prstom pokaže na nizko raven popularizacije tega športa pri nas, ki je precej bolj priljubljen v Aziji, na Nizozemskem, Kanadi, ZDA ... Kot pravi, se trudijo privabiti čim več otrok, a jim nikakor ne uspeva. V prihodnje bodo morali dozdajšnji vzorec privabljanja otrok spremeniti, razmišljajo namreč o tem, da bi šport aktivno predstavljali že v osnovnih šolah.
Registrirana le deveterica Slovencev
Le devet slovenskih hitrostnih drsalcev je registriranih.
"Težava je v tem, da premalo ljudi sploh ve, da imamo drsanje short track v Celju, druga pa v tem, da ko dobimo mlade drsalce, mnogo teh zaradi težavnosti športa hitro obupa. Gre za garaški šport, treningov je veliko, prost je le ponedeljek, preostale dneve so skoraj triurni treningi, veliko je obveznosti, ob koncu tedna so občasno tekme, tako da nekateri izgubijo voljo, saj menijo, da je prehudo.
Zavedamo se tudi, da so pozni termini, skoraj nočni, in zasedenosti ledenih dvoran v Sloveniji velikokrat težava, na srečo pri nas ni tako, zato smo pri terminih lahko kar zadovoljni. V Celju se je zgodba nadaljevala tudi zato, ker je bila precej družinska stvar, pa tudi, ker se je našla dobra sinergija med starši in otroki," razlaga Zgoznik, sicer zadovoljen s pogoji za delo, ob tem pa opozarja na izjemno nizko število registriranih slovenskih hitrostnih drsalcev.
Registriranih pri Mednarodni drsalni zvezi (ISU – International Skating Union) je le devet drsalcev. Še bolj presenetljivo pa, da ta šport v Sloveniji dobesedno "stoji" na mladih. Gre namreč za šolarje, med katerimi ima najstarejši Bor Luka Urlep komaj 18 let. Pred leti so v klubu delovali le slovenski trenerji, zadnji čas pa nad treningi bedi tudi madžarski strokovnjak.
Madžari za zgled
Prav vzhodne sosede, ki v zadnjih letih načrtno vlagajo v nekatere športe, kar se jim že obrestuje, Zgoznik postavlja za zgled. "Ne gre ravno za njihov nacionalni šport, a res precej vlagajo tudi v hitrostno drsanje. Tam je povsem druga zgodba. Imajo svojo nacionalno ekipo, v kateri je okoli 40 članov, pa olimpijsko ekipo z okoli 20 člani. Če otroci prikažejo zadosten napredek, jim država plača šolanje v Budimpešti in treninge, to, o čemer sanjajo."
V Celju se zavedajo, da bodo morali najprej sami z rezultatom, uspehom narediti preboj, da bi še bolj popularizirali svoj šport, saj najbolj vlečejo prav zgledi.
Trening hitrostnega drsanja na kratkih progah
Olimpijske igre niso prav blizu
Slovenski hitrostni drsalci tekmujejo na različnih tekmovanjih, tudi pod okriljem Mednarodne drsalne zveze (ISU – International Skating Union), kot so mladinska svetovna prvenstva in druga mednarodna tekmovanja serije Danubia in Alpe Adria Trophy.
In kako daleč so olimpijske igre? "Realno gledano so kar daleč. Dokler ne bomo imeli v Sloveniji več klubov, več drsalcev, potem bodo olimpijske igre še vedno samo želja," položaja ne olepšuje Zgoznik.
Bor Luka Urlep je sicer lovil normo za Pjongčang, a je ta ostal neizpolnjena želja. "Za uvrstitev na igre v Pjongčangu so bila štiri tekmovanja svetovnega pokala, na katera je prišlo več kot 80 tekmovalcev iz vsega sveta. Točke so se na vseh štirih med seboj seštevale, če si končal v skupnem seštevku nekje med 40, si se uvrstil na igre. Naš fant se je udeležil dveh tekmovanj, po katerih smo videli, da mu ne bo uspelo, tako da je zadnji dve izpustil," je ob koncu še povedal Celjan, ki upa, da se bo temu hitremu športu v prihodnje pridružilo več otrok. In v njem tudi vztrajalo.
Veliki adut Rusije, v Južni Koreji rojen hitrostni drsalec Viktor Ahn, zaradi dopinških pregreh ne bo smel nastopiti na igrah.
Hitrostno drsanje na kratke progeGre za šport, podoben hitrostnemu drsanju, vendar na precej manjšem ovalu, kjer več drsalcev tekmuje hkrati. Moški se merijo na 500 metrov, 1000 metrov, 1500 metrov in v štafeti na 5.000 metrov, ženske pa na 500 metrov, 1000 metrov, 1.500 metrov in štafeti na 3.000 metrov. Tekmo zaznamuje hitrost z veliko padci, tekmovalci v naslednji krog napredujejo po uvrstitvi, ne na čas, torej po sistemu izpadanja. Glavna oprema so posebne drsalke, rokavice, ščitniki in čelade.
Favoriti na kratke proge OI 2018: Wu Dajing (Kit), Sjinkie Knecht (Niz); Elise Christie (VBr), Marianne St Gelais (Kan), Chol Mi Jeong (JKo).
Hitrostno drsanje na dolge proge
Tekmovanje se odvija na velikem ovalu, tekmeca se vsak krog izmenjata na notranji ali zunanji progi, zmaga tisti, ki najhitreje premaga zastavljeno razdaljo. Glavna oprema so posebne drsalke in aerodinamična obleka.
Favoriti na dolge proge na OI 2018: Sven Kramer (Niz), Havard Holmefjord Lorentzen (Nor), Koen Verwij (Niz); Nao Khodaira (Jap), Martina Sablikova (Češ), Claudia Pechstein (Nem).
STA
