"Želim zasloveti kot smučarka"

Foto: Getty Images

Potek ko je olimpijsko sezono 2017/18 odprla z devetim mestom na slalomu v Leviju, je odkrito in upravičeno pričakovala, da bo novo leto pričakala z lepo bero točk. A v nadaljevanju sezone ni nadgradila finskega dosežka. V Killingtonu je bila z velikim zaostankom 17., na paralelnem slalomu po grdem padcu 23., v Lienzu pa je odstopila. Ker je ob tem neuspešno naskakovala tudi preboj v veleslalomski finale, je razumljivo, da med prazničnimi treningi kuje taktiko za uspešnejši vstop v novo leto in približevanje dosežkom iz predhodne sezone, med katerimi izstopa sedmo mesto v Mariboru. Že kmalu po novem letu jo čaka niz tekem, začenši z novoletno preizkušnjo v Oslu in s slalomom v Zagrebu, ki bo v sredo.

Leto 2017 je bilo za vas leto preboja. A končali ga vendarle niste v želenem slogu …
Lienz se mi res ni posrečil. A vztrajam, da so napake posledice hitrega smučanja. Raje smučam hitro in občasno delam napake, kot da bi s progo opravila nadzorovano, a ne z želeno hitrostjo. Tudi do četrtkovega odstopa sem smučala solidno. V zadnjem obdobju sem si na treningu okrepila samozavest. Po daljšem času sem znova smučala tako, kot želim. Prišla sem do ritma, ki sem ga iskala večji del decembra. Žal pa mi je, da na tekmi tega še nisem pokazala. To pa je tisto, kar v smučanju edino šteje – rezultat na tekmi.

Zlata lisica: lani v Mariboru, letos v Kranjski Gori. Foto: Sportida

Je bil v začetku sezone slalom 'žrtev' želje po veleslalomskem preboju, do katerega pa naposled ni prišlo?
Morda. Vsaj v manjši meri. Predvsem poleti bi, če bi bila zgolj slalomistka, opravila več specialnega treninga. Vseeno pa menim, da sem tekmovalka, pri kateri velike količine slalomskega treninga ne vodijo nujno do napredka. Rada imam raznolikost. Poleg tega sem še tako mlada, da specializacija ne bi bila smiselna. V svetovnem pokalu je kar nekaj smučark, ki uspešno gojijo obe tehnični disciplini. Še več, številne dodajajo celo tretjo ali četrto. Zato bom zanesljivo vztrajala na tej poti.

Kakšni so zdaj vaši načrti?
Nič posebnega. Trening, trening, trening. Priprava na slalome v Zagrebu, Kranjski Gori in Flachauu. 

Kako blizu pa so vam sicer paralelne tekme, na katerih želijo smučarski veljaki graditi prihodnost?
Če lahko izbiram, imam vsekakor raje klasične slalomske preizkušnje. Vseeno pa so paralelne tekme lepa popestritev. Za smučarke je dobro, da doživijo spremembo, za gledalce pa so neposredni boji zelo zanimivi. Tudi miselnost je na teh tekmah drugačna. Če si na običajnih slalomih z mislimi predvsem pri progi, pa na paralelnih tekmah vidiš tudi neposrednega tekmeca. Z njim si vse do štarta zreš iz oči v oči. Tudi med samim smučanje vidiš ali čutiš, kje je tekmec. Je pa dejstvo, da je to nova disciplina. Marsikateri smučar je še ni povsem osvojil. Zato je tudi več presenečenj ali napak.

Napaka se je v Courchevelu primerila tudi vam. Končalo se je z grdim padcem.
Vesela sem, da sem jo odnesla brez kakšne poškodbe. Zdaj sva prišla do točke, ki je pri paralelnih tekmah problematična. Preizkušnja je zelo agresivna. Vse se dogaja na meji. Zato so tudi padci takšni. Tega se vsi malce bojimo. Tudi zaradi tega sem pri predhodnem vprašanju odgovorila, da imam raje klasične slalome.

Omenili ste tudi kranjskogorski tekmi. Zlata lisica: Štajerska ali Gorenjska? Kaj pravi Primorka?
Mariborska tekma mi je zelo pri srcu. V prvi vrsti zaradi navijačev, ki navijajo zame. Podpora mi namreč veliko pomeni. Tudi vzdušje je na pohorskih tekmah vedno izjemno. Upam, da se bo vsaj delček tega vzdušja preselil v Kranjsko Goro. Tam sicer večkrat treniramo, zato progo poznam bolje kot mariborsko. Čeprav mi ni ravno pisana na kožo, utegne biti prav poznavanje terena lepa prednost za domačinke.

Padec, ki se je k sreči končal brez hujših posledic. Foto: Getty Images

Vsekakor pa je teren zahtevnejši.
Se strinjam. V zgornjem delu je veliko manjših prelomnic, nato pa smučarko čaka še dolga zadnja strmina. Ponavljam, večkrat sem smučala na tem terenu, zato bi to lahko bila moja prednost.

Že čutite tudi olimpijski adrenalin?
Niti ne. Bolj se ukvarjam s svojim slalomom, saj z rezultati ne morem biti zadovoljna. Z izjemo tekme v Leviju še nisem unovčila poletnega dela. Nisem pokazala, kaj znam. Za smučarja ni prijetno, ko veš, da si dobro delal in napredoval, a nimaš oprijemljivega rezultata. Takrat se v glavi porajajo tudi kakšne negativne misli. A skušam jih odganjati in ostati pozitivna. Vem, da bo želeni rezultat prišel.

Kako pa komentirate prevlado Mikaele Shiffrin, ki je v povsem svojem slalomskem razredu?
Njeno smučanje deluje izjemno lahkotno. Ko jo gledaš, je vse skupaj videti zelo preprosto. Ko pa se nato sama lotim proge, vidim, da še zdaleč ni tako lahko. Podobne misli prevevajo tudi druge tekmice. Verjamem, da se vse po vrsti trudimo, da bi zmanjšale zaostanek. A Mikaela nam vedno znova pokaže neko novo plat slaloma, neko višjo raven, od katere smo vsi skupaj še zelo oddaljeni.

Ste kdaj v stiki z njo?
Nekajkrat sva sicer govorili. V komunikaciji je bila povsem običajna, prav nič vzvišena. Je pa kar malce odmaknjena od vseh preostalih. Ima svojo ekipo, ki je zelo številčna. Morda tudi zaradi tega ne čuti potrebe po druženju s preostalimi.

Vaš štab je manjši. Imate pa tudi svojega zastopnika Jureta Koširja. Kakšno je vajino sodelovanje?
Dobro. Z rezultatskim napredkom se mi je ponudilo več priložnosti in obveznosti. Ta svet je zame nov. Zato je pomoč Jureta in Daniela Zimmermanna zelo dobrodošla. Poleg tega sem človek, ki težko koga zavrne. A kmalu nato nastane težava, ko se nakopiči preveč dela. Sicer pa je to šele začetek sodelovanja. Verjamem, da se bo v prihodnje še poglobilo.

"Nimam težav s fotografiranjem in snemanjem oglasov. A ne v spodnjem perilu." Foto: Lisca

A dejstvo je, da vsak pokrovitelj želi za svoj vložek dobiti čim več. Je zaradi tega težje ohraniti smučarsko osredotočenost? Letos je bilo res kar veliko snemanj in fotografiranj za oglase. Zato je na tej ravni pomembna dobra organizacija. Drugačen pristop, ki ga navajate, pa se pozna predvsem pri željah za objave na družbenih omrežjih. Pomembno je, kdaj in kako nekaj objaviš. To zna biti nekoliko moteče. A po drugi strani se zavedam, da je to del moje službe. To sem sprejela.

Imate tudi osebnega pokrovitelja – Lisco. Pri tem pa se niste odločili za ceneni trik, ki se ga oklepa marsikatera športnica v tujini, torej za fotografije v spodnjem perilu. Kako čvrsti ste sicer pri postavljanju meja, kaj ste kot smučarka pripravljeni storiti in česa ne?
Moje sodelovanje z Lisco je zelo dobro. Vesela in ponosna sem, da imam takšnega osebnega pokrovitelja. Jasno pa je, da želim postati znana kot dobra športnica, in ne kot dekle v perilu. Imam svoje meje. Nimam težav s fotografiranjem in snemanjem oglasov. Še več, to mi je tudi v veselje. A ne v spodnjem perilu.