Zakaj daljši in lepši skoki (še) ne prinašajo zmag?

Ni bilo malo takšnih, ki so se leta 2010 in še pozneje zgražali ob uvedbi novosti, saj je bilo zaradi nejasnosti z vetrno in zaletno izravnavo mnogim težje spremljati, kaj se v skupnem seštevku dogaja. Zlasti če je nekdo skočil ekstremno daleč in preskočil predhodnika, a ga ni prehitel na vodilnem mestu. Skakalni svet se je tisti hip nekoliko obrnil na glavo.

Z laserskim prikazom (zelena barva), ki kaže, koliko bi moral skakalec v danih razmerah ob upoštevanju vetra in zaletnega mesta skočiti, da prevzame vodstvo, je vse postalo bolj pregledno, ob tem pa so se tudi ljubitelji skokov navadili na novost. Skoki so z novostjo vendarle postali bolj pošteni.

Če je morala žirija tekmovanja v preteklosti pred uvedbo tega sistema zaradi nestanovitnih vetrnih razmer večkrat celo ponoviti serijo, ji tega ni treba več storiti, saj lahko regulira višino zaletnega mesta glede na pogoje skakalca. Včasih pa kljub temu šport ne more preskočiti narave, kar smo lahko videli v nedeljo v Oberstdorfu, kjer žirija ni mogla izpeljati prve tekme novoletne turneje in jo zaradi težav z vetrom prestavila na danes ob 17.30.

Kaj je vetrna izravnava?

"Vetrna izravnava temelji na tem, da veter, ki piha po skakalnici navzgor, ugodno vpliva na dolžino skoka. S pomočjo, na primer, enega metra na sekundo vzgornika je mogoče na srednji skakalnici skočiti štiri, na veliki skakalnici sedem in na letalnici dvanajst ali več metrov dlje. Obraten in še malo večji je vpliv hrbtnega vetra, ki piha po skakalnici navzdol. Na primer veter s hitrostjo dva metra na sekundo v hrbet lahko skakalcu na letalnici v Planici skrajša skok tudi za 30 metrov," je ponazoril Miran Tepeš, oče vetrne in zaletne izravnave.

Tisti, ki vas bolj podrobno zanima razlaga, kje natančno se veter meri, si preberite naslednje: hitrost in smer vetra na tekmah za svetovni pokal merijo z ultrazvočnimi vetromeri (anemometri), ki merijo premikanje zraka v vseh treh smereh. Veter se meri ves čas, za vetrno izravnavo pa se registrirajo podatki s posameznih merilnih mest v času, ko skakalec leti mimo posameznega anemometra. Prvi anemometer se sproži, ko je skakalec na odskočni mizi, in zapisuje podatke še naslednjih pet sekund, zadnji anemometer začne spremljati veter, ko je skakalec v drugem delu leta, in meri še sekundo ali dve po tem, ko skakalec doskoči.

"V končni izračun za vetrno izravnavo gredo le podatki s tistih merilnih mest, ki jih je skakalec preletel. Če je bil skok kratek, se za izravnavo ne upoštevajo podatki iz anemometrov, mimo katerih se je skakalec peljal po doskočišču," je v svoji razlagi zapisal Tepeš.

Kaj je zaletna izravnava?

Kot pravi Tepeš, zaletna izravnava temelji na tem, da je z višjega zaletišča mogoče doseči višjo hitrost na odskočni mizi, z višjo hitrostjo pa je mogoče skočiti oziroma poleteti dlje.

"Na podlagi računalniških programov za projektiranje skakalnic je mogoče natančno določiti, kakšna mora biti zaletna hitrost, da se v mirnih razmerah doseže določena dolžina, pa tudi kakšno razliko v dolžini prinese sprememba v zaletni hitrosti. Pri izračunu faktorjev za zaletno izravnavo so pomembne značilnosti in velikost skakalnice. Na manjših skakalnicah je vpliv dolžine zaleta manjši, na večjih skakalnicah večji," razlaga Tepeš.

A ni le razsodišče tisto, ki lahko zniža dolžino zaleta. To možnost imajo tudi trenerji, ki pa lahko zaletno mesto iz varnostnih razlogov le krajšajo.