Torek, 23. 3. 2021, 19.00
3 leta, 1 mesec
INTERVJU: JANEZ SLIVNIK, VODJA SMUČARSKIH REPREZENTANC
"Tujcev v slovenskem smučanju ne potrebujemo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,57
17
Z državnim prvenstvom v Kranjski Gori in Trbižu se za večino slovenskih smučarjev končuje sezona 2020/21. Reprezentančno vodstvo ob tem že snuje načrte za prihodnjo zimo. Kot vse kaže, večjih trenerskih sprememb ni mogoče pričakovati. Vodja reprezentance Janez Slivnik pa poudarja, da mora biti cilj prihodnje zime olimpijska kolajna v Pekingu.
Po naših informacijah letos ni mogoče pričakovati večjih sprememb v strokovnem kadru. Ste res vsem glavnim trenerjem že potrdili sodelovanje tudi v prihodnje?
V naših pravilnikih je določeno, da moramo trenerjem odločitev o nadaljnjem sodelovanju sporočiti do prvega aprila. Ko govorimo o trenerjih, v Sloveniji prav veliko izbire niti nimamo. Zdaj sledi analiza. Na mizo bomo vrgli vse karte in se dogovorili, kako v prihodnje. V glavah imamo določen okvir. Več težko komentiram. Zato se trenutno o imenih ne bi pogovarjal.
A dejstvo je, da je aprila trenerska ponudba praviloma skromna. Nepisano pravilo uči, da smučarski trener večinoma že januarja ve, kje bo deloval v prihodnje.
No, s trenerji, ki so do zdaj vodili ekipe, so pogodbe podpisane. Če pa na koga ne bi računali, bi mu morali to sporočiti do prvega aprila. Lahko pa rečem, da v slovensko ekipo spadajo le domači trenerji. Na tujce ne računam.
Meta Hrovat: ena od treh slovenskih smučarjev s stopničkami svetovnega pokala v tej sezoni.
Zakaj?
Gre za vprašanje jezika, mentalitete in predvsem pripadnosti. V Sloveniji premoremo dovolj znanja. Pri nas razvijamo dobre trenerje. V Slovenijo pripeljati, recimo, Avstrijca le zaradi tega, ker je Avstrijec, je zame nesmiselno. Ne govorim na pamet. Dolgo sem bil v tujini. Veliko sem videl. Odgovorno trdim, da slovensko znanje ni šibkejše od tujega. Morda smo šibkejši na nekaterih drugih področjih. Prav zaradi tega pa znajo naši trenerji veliko bolje improvizirati. Če znova potegnemo vzporednico z Avstrijo, bi dejal, da smo v Sloveniji sposobni programe izvajati z bistveno manj kadra kot oni. Prav zaradi znanja in improvizacije.
Če pri trenerskih vrhovih ne gre pričakovati večjih prevetritev, pa bi se lahko kaj premaknilo pri združevanju ekip. Konkretno, so resnične govorice o poskusu vnovičnega povezovanja ženske ekipe za tehnični disciplini s smučarkami iz samostojnih ekip?
Želje, da bi imeli pod eno streho vse najboljše slovenske smučarke, ne skrivam. V tem primeru bi bila ekipa samozadostna. Imeli bi notranjo konkurenco, medtem ko pa trenerski štab ni vprašljiv.
Janez Slivnik stavi na domače trenerje.
Govorite o želji.
Upam, da ne bo ostalo le pri želji. Z naše strani bo ponujena roka. No, morda je ta besedna zveza malce neprimerna. Z nobeno od ločenih ekip nismo v sporu. Pretekla sezona je pokazala, da ekipa dobro dela. Če bi bila še močnejša, bi bilo to bolje za vse.
Ilki Štuhec pa še naprej pripada dosedanji status?
Da. Če smo realni, niti nimamo možnosti za žensko ekipo za hitri disciplini. Njen status ostane. Verjamem tudi, da v njeni ekipi ne bo večjih sprememb. A to je njihova izbira.
Ne moremo spregledati moške ekipe za hitri disciplini. Sezona se je zanjo začela sanjsko, končala klavrno. Ob slabih rezultatih smo znova poslušali tudi trenerske očitke o tem, da smučarji premalo tekmujejo. Kakšen je bil vaš vtis? S kakšnimi besedami bi laiku pojasnili, kako lahko določen smučar slavi zmago na prvi tekmi v sezoni, nekaj mesecev pozneje pa psihološko ni nared niti za štart?
O tem bi lahko govorili več ur. Na kratko … Letos se s smukaško zmago lahko pohvalijo štiri države. Med njimi je tudi Slovenija. A treba je tudi priznati, da nadaljevanje sezone za Martina Čatra ni bilo dobro. Deloma lahko razloge iščemo tudi v poškodbi, poleg tega se ni znašel na najtežjih smukih. Nato je odpadel še Wengen in slab občutek je obstal. To ne spremeni dejstva, da bi morala biti sezona boljša. Zagotovo. Pri tem bo treba položaj konkretno analizirati. Podobno velja za Boštjana Klineta, ki je prav tako nakazal vnovičen vzpon, a se je nato izgubil. Želenega preskoka ni bilo. Na svetovnem prvenstvu je nastopil zelo solidno, kar kaže na določene premike. Zato Boštjana v primerjavi s predhodnimi sezonami težko zgolj kritiziram. Je pa dejstvo, da ni udejanjil napredka. Potencial je neprimerno večji. Brez ovinkarjenja: s smukaško ekipo nisem in ne morem biti zadovoljen.
Reprezentzančna vrata na široko odprta tudi za Andrejo Slokar.
Kaj pa vaše delo? Za vami je prva sezona v vlogi vodje reprezentanc. Kako je vse skupaj delovalo v praksi? V kateri ekipi ste prebili največ časa?
Sodeloval sem z vsemi ekipami. Morda še največ z moško ekipo svetovnega pokala. Tam je trenerski kader manjši, potrebe po dodatni pomoči pa na smukih svetovnega pokala toliko večje. Veliko sem skakal iz ekipe v ekipo. Pa ne le v svetovnem pokalu. Poskušal sem pomagati, sodeloval pri koordinaciji, se veliko pogovarjal s trenerji, analiziral … V preteklosti je zame veljalo: ena ekipa, ena težava. Zdaj bi rekel, da sem imel šest ekip in šest težav. A zaradi tega sem tukaj. S svojimi poznanstvi in izkušnjami sem poskušal pomagati. Verjamem, da so imele ekipe od tega korist. Jaz pa sem tudi veliko videl in si ustvaril sliko o tem, kaj spremeniti. Tudi o tem se bomo v teh dneh veliko pogovarjali. Ključni cilj je, da v novo sezono vstopimo močnejši.
Kaj pa specifike iztekajoče se sezone?
Ekip res nisem še nikoli do lani prijavljal na testiranja na novi koronavirus. Ha, ha … Pod črto, bilo je drugače. Vesel sem, da smo se, večinoma zdravi, prebili skozi sezono. Trudili smo se pridobiti najboljše pogoje za trening. Na roko nam je šlo tudi to, da so bila številna smučišča med zimo zaprta za turiste. Tako smo občasno celo lažje prihajali do terenov, kot bi sicer.
Za konec … Peking 2022. Je slovenska kolajna realen cilj?
Je, vsekakor. To mora biti cilj. Če bi bil cilj 17. mesto, me v tej ekipi ne bi bilo. Tudi tekmovalci morajo gojiti visoke cilje. In z njimi živeti. Imamo kar nekaj močnih orožij v tehničnih disciplinah. Hitri disciplini? Sekunda se hitro obrne. Če bi bil Kline v Cortini d'Ampezzo sekundo hitrejši, bi imel kolajno. Zakaj pa ne? Če si v super dnevni formi in imaš odlično opremo, to ni nemogoče. Proga na Kitajskem ne bo prav zahtevna. Bomo videli.
17