Teja Gregorin lovi občutke in upa na primerjavo s konkurenco

Bronasta olimpijka iz Sočija in nosilka dveh srebrnih odličij z biatlonskih svetovnih prvenstev Teja Gregorin je ob pogovorih o rezultatskih ciljih vselej zelo zadržana. "V glavi imam sliko. Vem, kaj so moji cilji, z vami pa bom delila le to, da si želim bistveno boljšo sezono od lanske," je pred odhodom v Idre odgovarjala na klasična novinarska vprašanja.

V napovedih vselej zadržana, manjka pa ji zmaga

Vseeno smo želeli izvedeti več. Gregorinovi manjka zmaga na tekmi svetovnega pokala, uvrstitev na stopničke se je nabralo že kar nekaj. Najbrž si želi pred koncem kariere vsaj enkrat pokoriti vse konkurentke. "Da, to mi še manjka. Zdaj pa … Ali so to cilji za prihodnjo sezono ali ne, pa … Nima smisla zdaj govoriti o tem, cilj je zmaga. Najprej moramo začeti sezono, potem pa cilje postavljati sproti. Je pa zagotovo cilj, da sezono začnem in končam bistveno bolje kot lani, ko je bila zame pravzaprav porazna. Na koncu sem bila 22. skupno, kar niti ni tako slabo glede na vse skupaj, kar se je dogajalo. Vseeno mislim, da to ni moja raven, upam, da se nisem zmotila. Pripravljenost je dobra, jaz verjamem v uspeh," pravi na Gorenjskem živeča 35-letna Ihanka.

Prvi cilj je izboljšati "porazno" lansko sezono

Lani je po petih zaporednih sezonah, ko je v skupnem seštevku svetovnega pokala končala med najboljšo dvajseterico, spet zdrsnila iz nje. Kaj je šlo narobe? "Lahko bi začela normalno trenirati maja, ampak sem resnično potrebovala en mesec odmora po vseh teh sezonah, da sem se spočila in razmislila, kako naprej. Krivdo prevzemam nase, če bi začela trenirati mesec prej, bi vse skupaj potekalo drugače. Tisto, na kar nisem imela vpliva, pa je zdravje, ki mi je nagajalo praktično vso sezono. Tukaj ne morem kriviti nikogar, ne trenerja, ne sebe, ne kakšnih drugih zunanjih dejavnikov … Tako je pač bilo."

Potrebuje malo več privajanja na sneg

Ob pomanjkanju snega v domači pripravljalni bazi na Pokljuki se je tudi Gregorinova odločila za zgodnejši odhod na Švedsko, kjer se v teh dneh že privaja na zimske razmere. "Želim si čim hitrejši prehod z rolk na smuči. Pri meni je ponavadi s tem malo težav nekaj dni, sploh na strelišču, zato potrebujem čas, da se privadim. Tudi zato grem letos malo prej na sneg kot v prejšnjih sezonah, da ne bom pozneje obžalovala in si govorila: 'Če bi šla prej na sneg, bi bilo vse drugače.'"

Dobrodošla bo primerjava s tujimi konkurentkami

Zadnji sklop priprav je po njenih besedah ključen. Ne le zaradi privajanja na podlago, na kateri bodo biatlonke in biatlonci preživeli zimo, pač pa tudi zaradi piljenja zadnjih podrobnosti tehnike in pripravljenosti. Dobrodošla bo tudi primerjava s tujimi tekmicami, poudarja naša tekmovalka: "Upam, da bom v Idreju dobila tisto pravo primerjavo z drugimi tekmovalkami in reprezentancami, saj se je težko primerjati znotraj naše ekipe. Potrebujemo mednarodno udeležbo. Upam, da bo kakšna tekma, če ne v Idreju, pa na kakšni tekmi v bližini."

Verjame, da je dobro pripravljena

In kaj storiti, če se na teh tekmah izkaže, da forma ni najboljša? Da za tekmicami zaostaja preveč? Je tako blizu začetku sezone (29. november v Östersundu) sploh še mogoče kaj narediti? "Mislim, da bi bil to dober podatek za trenerja, da nekaj ni v redu. V tistih nekaj tednih bi lahko še kaj spremenil," odgovarja na hipotetično vprašanje, a brž zamahne z roko in doda: "Ne verjamem, da se bo to zgodilo. Občutki so dobri. Tomaš (Kos, novi glavni trener, op. p.) pa je tudi strokovnjak. Z nami je delal več kot deset let, vsakega od nas zelo dobro pozna in za vsakega od nas ve, kaj mu pripraviti, da bo v sezono štartal tako, kot si želi."