Šport, ki zahteva velik finančni vložek, a omogoča hiter preboj v svetovni vrh

Bob in skeleton sta športa, ki spadata pod okrilje Bob zveze Slovenije, ta deluje že skoraj desetletje. Idejni oče je Matej Juhart, ki je leta 2006 hrvaški reprezentanci pomagal priti na olimpijske igre v Torinu, pozneje pa je tekmoval v najboljših nemških ekipah. Po končani tekmovalni karieri se je posvetil trenerskemu delu in če razmišljate o treniranju tega športa, boste prej ali slej naleteli nanj.

Pripravite se na atletski trening

"Kdor bi se rad preizkusil v našem športu, naj se pripravi na celoleten atletski trening. Potrebni sta hitrost in pripravljenost vsega telesa. Štart je pri bobu, monobobu, kjer en tekmovalec počne vse, ali pa skeletonu povsem atletski – vedno nas čaka od 30 do 40 metrov šprinta," je uvodoma razložil Juhart, ki je tudi profesionalni trener atletike, in dodal: "Pozimi je trening na ledu. Na svetu je okoli 20 stez, večina jih je v Evropi. Trenira se predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer vas čaka večtedensko 'drajsanje' po ledu, učenje zavojev … Ne gre samo od sebe, voznik je tisti, ki usmerja. To je izziv, ki je zanimiv predvsem zato, ker se vse dogaja zelo hitro in je treba zadeve vnaprej natrenirati."

Gre za varen šport

Čeprav se pri vožnji po stezi razvijajo visoke hitrosti, sogovornik zatrjuje, da gre za varen šport. "Ne smemo prehitevati znanja, treba je iti korak za korakom, začeti z lažjimi stezami in nadaljevati na težjih. Tudi voznik avtomobila, ki se ravno nauči speljati, ne gre kar takoj na avtocesto. Ob pravilnem procesu treninga gre za enega od bolj varnih športov," zatrjuje Juhart, ki za treniranje boba sprejme starejše od 15 let, za trening skeletona pa vse, ki so starejši od 10 let.

Za ponazoritev, kako je videti vožnja po bob stezi, navede primer, ki bi znal navdušiti marsikaterega mladostnika: "Najbolj podobno je spustu po vodnem toboganu v toplicah, le da ne končaš v vodi, ampak se preprosto ustaviš."

Finančni vložek ni zanemarljiv

Stroški niso majhni. Čeprav vožnjo s skeletonom (tekmovalcev v bobu Slovenija trenutno nima) lahko preizkusite brez večjih stroškov, pa ti ob resnem treningu hitro narastejo. Posameznik mora biti zmožen pridobitve sredstev trenažnega procesa, kar trenerji opozarjajo že v štartu, saj si ne želijo, da bi tekmovalci po nekaj letih trdega dela ugotovili, da so stroški previsoki.

"Iščemo športnike, ki so zdravi, imajo možnost odsotnosti do meseca dni v zimskem obdobju in imajo finančne zmožnosti kritja stroškov, ki dosežejo med pet tisoč in 10 tisoč evri na leto. Številke veljajo za skeleton, stroški za tekmovalce v bobu bi bili še višji," še razloži Juhart, ki se zaveda, da je ta šport finančno primerljiv s tenisom, smučanjem …

A si lahko hitreje v vrhu

A si v primerjavi z omenjenima športoma zaradi manjšega števila tekmovalcev lahko precej hitreje v svetovnem vrhu. Že po nekaj letih treninga si lahko blizu najboljšim, med 50 na svetu si veliko hitreje kot v nekaterih drugih športih. Da je res tako, je dokazal Anže Šetina, ki je že po treh letih treninga nastopil na olimpijskih igrah, kar so sanje marsikaterega mladostnika. V Vancouvru je leta 2010 Kranjčan osvojil 21. mesto, danes pa ne tekmuje več.

"A nič se ne zgodi čez noč. Tudi to je šport, ki je usmerjen v večletno delo. Svetovni vrh je še vedno težko dosegljiv, saj je pritegnil najboljše iz drugih športov, predvsem iz atletskih vod," je za konec razložil eden od najhitrejših Slovencev v teku na 100 metrov.