Opuščeni oder Križajevega zmagoslavja

Najboljši slovenski moški alpski smučar vseh časov Bojan Križaj je v svoji bogati karieri slavil osem zmag na tekmah svetovnega pokala, od tega dve na domači tekmi v Kranjski Gori, a na različnih progah. Leta 1986 je skupaj z Rokom Petrovičem v Podkorenu, kjer se najboljši alpski smučarji v okviru tradicionalnega pokala Vitranc za točke svetovnega pokala merijo še danes, pričaral pravljične trenutke ob dvojni slovenski zmagi. Štiri leta pred tem pa je v pravem špalirju več kot 30 tisoč navijačev, ki so ga temperamentno spodbujali na obeh straneh strme proge in pozdravili v ozki ciljni areni, kar sam poskrbel za eksplozijo navdušenja. "Bilo je noro. Tedaj so se vsi vsaj delno identificirali z menoj. V množici navijačev mi je želel vsakdo stisniti roko, me potrepljati po rami … Vselej, ko govorim o tem, imam veliko težav, saj je tiste trenutke težko opisati. Ciljna arena tedaj ni dopuščala udobja, predvsem pa ne prisotnosti širših množic. Prav zato je bilo vse skupaj še toliko bolj zgoščeno in nabito s čustvi. Proga pa … Bila je nekaj posebnega. Ena sama strmina. No, tedaj o zahtevnosti ni bilo prav veliko časa razmišljati. Občinstvo me je nosilo po progi," se 20. marca 1982 spominja Križaj.

Brez denarja, brez investicij

Vse to se je dogajalo na stari vitranški progi, ki leži nad današnjim bencinskim servisom na poti med Kranjsko Goro in Podkorenom. Danes je strmina, po kateri bi v zimskih mesecih z veseljem vijugali tako rekreativci kot tudi poklicni smučarji, večinoma prepuščena predvsem naravi, ki jo je z razraslim vejevjem dodobra zožila in z vodno erozijo dodatno spremenila. V podjetju RTC Žičnice Kranjska Gora, ki skrbi za priljubljeno zimsko-športno središče, misli o obuditvi proge ne želijo povsem opustiti, a pogled v blagajno ne dovoljuje omembe vrednih aktivnosti.

"Želimo izvesti zemeljska dela, da bo progo mogoče obdelovati s teptalnimi stroji ter zasneževati. Toliko jo vzdržujemo, da se ne zaraste, za končno ureditev po ustreznih standardih pa ocenjujemo, da bi morali zbrati vsaj med 200 in 300 tisoč evrov. Tega denarja žal nimamo," pojasnjuje direktor podjetja Roman Slivnik, ki ne želi sejati niti obljub o obogatitvi tega dela smučišča z novo sedežnico, ki bi delovala tam, kjer je pred leti smučarje prevažala enosedežnica Vitranc 2.

"Za novo sedežnico imamo sicer gradbeno dovoljenje, prav tako za pripadajočo progo, žal pa nam te investicije trenutno finančno stanje podjetja ne omogoča. Potrebovali bi namreč približno pet milijonov evrov," pravi Slivnik in dodaja: "Svojim gostom bi seveda radi ponudili kaj novega, a ob znani finančni situaciji v podjetju je izziv že to, da bomo v novi zimi ponujali tisto, kar smo v pretekli."

V zlatih časih poligon za trening

Tekmovanja za pokal Vitranc torej zdaj že tri desetletja potekajo v Podkorenu, ki je pred desetimi leti pozdravil tudi novo štirisedežnico. Kljub obžalovanju opuščene stare proge strokovnjaki selitev označujejo za smučarsko evolucijo, trenerji pa ob prikimavanju obžalujejo, da je nova proga izgubila enega od prvotnih namenov. Vitranška strmina je namreč v drugi polovici 80. let preteklega stoletja služila kot pravi poligon za treninge slovenskih smučarskih reprezentantov.

"Ob vznožju vlečnice je stal zabojnik, ki je služil kot garderoba in oskrbnikova pisarna. Tekmovalci so imeli na tisti progi popolno prednost pred rekreativnimi smučarji," pojasnjujejo starejši smučarski delavci, ki so nato dobro desetletje zatem negodovali nad tem, da lahko njihovi tekmovalci na podkorenski strmini trenirajo le med 7. in 9. uro, nato pa morajo smučišče prepustiti turističnim smučarjem.

Slovenski tekmovalci so poligon "izgubili" v letih lastninjenja po osamosvojitvi, ko Smučarska zveza Slovenije ni znala unovčiti predhodnih investicij ter poskrbeti za "telovadnico" na prostem.

V novi sezoni s tremi poligoni

Medtem ko bo stara kranjskogorska proga ostala v objemu narave, na osrednji vitranški strmini pa se bo izvajal program rekreativnega smučarja, se v Sloveniji vendarle nekaj premika tudi na področju poligonov za trening tekmovalcev. Del smučišča je za treninge rezerviral Krvavec, dve progi ponuja tudi Kranjska Gora – Podles in del Vitranca (pod sedežnico). A za konkurenčne razmere in posledično tudi zmanjševanje stroškov delovanja bodo slovenski smučarji potrebovali tudi stalno snežno obdelavo prog ter bolj raznolike terene.