Ponedeljek, 11. 3. 2019, 17.47
5 let, 8 mesecev
Tim Mastnak, dobitnik malega kristalnega globusa
Od grenke pilule do kristalnega globusa v "kozmetičnem" kovčku #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,66
1
Osemindvajsetletni Tim Mastnak, najboljši slovenski deskar te zime, svetovni podprvak in zmagovalec skupnega seštevka v paralelnem veleslalomu, o največjem pritisku te sezone, najbolj grenki piluli, ki jo je moral požreti, in strokovnjaku, ki ga slovensko deskanje najbolj pogreša.
Tim Mastnak je zbirko lovorik dopolnil z malim kristalnim globusom za zmago v skupnem seštevku paralelnega veleslaloma.
Najboljši slovenski deskar te sezone Tim Mastnak si je v Scuolu v Švici, kjer je lani dočakal svojo premierno zmago v svetovnem pokalu, prejšnji konec tedna zagotovil še svoj prvi mali kristalni globus za razvrstitev v paralelnem veleslalomu. Letos je dosegel dve zmagi, s čimer je uresničil rezultatska pričakovanja pred sezono.
V soboto ste v Scuolu prejeli mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku paralelnega veleslaloma. Je to najpomembnejša lovorika v vaši zbirki?
Prav gotovo. Osebno mi pomeni več kot medalja s svetovnega prvenstva, saj je odraz kakovosti in konstantnosti skozi vso sezono, čeprav mnogi kolajno s prvenstva uvrščajo višje.
Če bi jih moral ovrednotiti, mu globus pomeni več kot srebro iz svetovnega prvenstva.
Pričakujete, da se bo globusu pridružil še en? Morda v skupnem seštevku, kjer za prvim mestom zaostajate za 829 točk ali v ekipni razvrstitvi, kjer tekmujeta z Glorio Kotnik?
Teoretično mislim, da je vse mogoče, se pa ne ukvarjam s kalkulacijami. Tudi v Švici se nisem želel, je pa to lažje reči kot storiti, saj so me na možnost, da bi lahko osvojil globus, spominjali na vsakem koraku.
Ko sem videl, da sta Andreas Prommegger in Roland Fischnaller v prvi vožnji storila napako in je bil globus tako rekoč moj, če bi se mi uspelo uvrstiti v finalno vožnjo, sem občutil velik pritisk.
Video: Poleg globusa dobiš še "kozmetični" kovček in rokavičke, da ga lahko očistiš (smeh, op. p.)."
Po prvi kvalifikacijski vožnji, ki sem se je lotil previdno, morda z 90 odstotki, sem bil tretji, na drugi progi, ki je bila že precej uničena, sem bil še bolj previden. Preprosto povedano, vedel sem, da ne smem narediti bedarije.
Mislim, da sem bil pred drugo kvalifikacijsko vožnjo pod največjim pritiskom v tej sezoni. Težko je, ko ti vsi govorijo, da so tekmeci storili napako, ti pa se želiš samo osredotočiti na svojo vožnjo. Ogromno dejavnikov je, ki te lahko zmotijo.
Kljub dvema zmagama v tej sezoni ste šele v Švici dočakali Zdravljico.
Res je, zavrteli so jo šele na podelitvi za skupni seštevek. Čudno, menda se vsak organizator sam odloči, kako bo izpeljal protokol.
In kako ste jo doživeli? Na družbenih omrežjih ste zapisali, da ste čutili kurjo polt?
Super je bilo. Tudi zato, ker je bilo na prizorišču še nekaj mojih prijateljev, mojega uspeha pa so se veselili tudi navijači Glorie Kotnik.
"V reprezentanci bi si zaslužili vsaj še fizioterapevta. To bi bil minimum."
Slovensko deskanje ima že od obdobja Dejana Koširja, Roka Flandra, Žana Koširja, Roka Marguča ogromno trofej, nima pa pogojev, ki bi si jih zaslužilo. Kaj še manjka slovenski deskarski reprezentanci?
Zagotovo si želimo imeti fizioterapevta. Mislim, da bi si ga zaslužili, da je nujno potreben, oziroma, da je poleg glavnega trenerja in serviserja to minimum reprezentance. Vsaj to. Zdaj res delamo na minimumu. Vse urejamo sami, tudi letalske vozovnice, da vsaj malo prihranimo.
Zdaj imamo vsi še svojega trenerja, ki ga plačujemo sami. Lepo bi bilo, če bi nam zveza dala vsaj fizioterapevta.
Vaša paradna disciplina je veleslalom, imate v načrtu tudi prijateljevanje s slalomom? Na zadnji tekmi v Winterbergu vas čakata slaloma v posamični konkurenci in na ekipni tekmi.
Da, slalom imam v načrtu in v Winterberg odhajam z lepimi spomini. Tam sem lani v slalomu osvojil 11. mesto, kar je moja najboljša slalomska uvrstitev.
Predvsem si želim prikazati bolj konstantne vožnje. Nisem daleč, čeprav rezultati kažejo drugačno sliko. Že na Kitajskem sem bil v eni kvalifikacijski vožnji peti, na svetovnem prvenstvu pa celo četrti, a se mi v nadaljevanju ni izšlo.
Si obetate, da bo slalom spet del olimpijskega sporeda, tako kot je bil v Sočiju, potem pa je izpadel iz programa olimpijskih iger?
Računam, da bi se to lahko zgodilo že na prihodnjih olimpijskih igrah na Kitajskem. Menda se bodo Kitajci odločali med smučanjem po grbinah ali paralelnim deskarskim slalomom. In glede na to, da je kitajska deskarka Naiying Gong v Secret Gardnu (na prizorišču prihodnjih zimskih olimpijskih iger na Kitajskem) zmagala, mislim, da se bodo odločili za paralelni slalom.
Kakšne cilje ste si zadali pred letošnjo sezono? Iskreno?
Želel sem si dve zmagi oziroma izboljšanje lanske sezone, v kateri sem zmagal in bil enkrat tretji. Želel sem si dve zmagi. Nisem požrešen, čeprav mi oče govori, da bi v športu moral biti bolj požrešen. Mislim, da se je kar lepo poklopilo.
Ste se v času športne kariere osebnostno spremenili? V vrhunskem športu egoizem ni ravno negativna lastnost.
Mislim, da se nisem spremenil in si tega niti ne želim. Po naravi nisem egoist in tudi ljudje, ki so egoistični, mi ne ustrezajo.
Iz razočaranja na Rogli je potegnil pomembno lekcijo.
Kaj vas čaka v tem tednu?
Nekaj medijskih obveznosti, predvsem pa me čaka trening slaloma na Rogli, kjer bo ob koncu tedna evropski pokal in državno prvenstvo, ki se ga nameravam udeležiti.
Na Rogli je vedno dobro, poleg tega bi rad popravil vtis, ki sem ga pustil na januarski tekmi za svetovni pokal (29. mesto).
Je to najbolj grenka pilula, ki ste jo morali požreti to sezono?
Da, zagotovo. Iz tiste tekme sem se ogromno naučil. Po prvi kvalifikacijski vožnji sem vodil, potem pa v drugi naredil celo serijo napak. To je bilo glede samega pristopa zelo pomembno za drugi del sezone.
Po vsaki tekmi si delam beležke in te so mi bile v veliko pomoč.
Mastnaka na skoraj vsaki tekmi spremljajo navijači. V velikem številu so ga spremljali tudi na svetovno prvenstvo v Park City v ZDA.
Kaj je bila glavna lekcija?
Predvsem to, da ne smem preskakovati razvoja dogodkov, da me ne smejo zmotiti zunanji dejavniki, da me navijači ne smejo preveč ponesti, da ne smem izgubiti fokusa, ampak moram biti osredotočen samo nase in na tisti trenutek.
Kaj bi zdaj, tik pred koncem sezone, izpostavili kot glavni razlog za preskok iz lanske v letošnjo sezono? Je šlo za kopičenje znanja in izkušenj?
Da, točno tako, vse se je poklopilo. Mislim, da mi je zmaga v Carrezi dala samozavest in potrditev, da poletno in jesensko delo ni bilo zaman. To je bil tudi moj glavni cilj, da začnem sezono tam, kjer sem jo lani končal.
V Carezzi ste si z zmago prislužili posebno čast, ena od gondol bo nosila vaše ime. Kdaj vas čaka krst?
(Smeh, op. p.) Mislim, da dan pred tekmo v Carrezi.
Mastnak spremlja vse slovenske športnike, v letošnji zimi pa ga je najbolj navdušilo 2. mesto Štefana Hadaina v alpski kombinaciji svetovnega prvenstva.
Koliko spremljate dosežke drugih slovenskih športnikov?
Po vsakem treningu si med počitkom preberem vse novice. Letos me je najbolj navdušila srebrna medalja Štefana Hadalina v alpski kombinaciji na svetovnem prvenstvu. Noro, res! Prenos tekme sem poslušal v avtu, na poti v Avstrijo, potem pa sem se pred predorom Karavanke ustavil na črpalki, da sem tekmo poslušal do konca. Navdušen sem bil. S Štefanom sva dobra kolega in res sem bil zelo vesel njegovega uspeha.
Sicer pa spremljam vse, od Dončića, Roglića, Gajserja … Slovenci smo res športni fenomen.
1