Mladostniški dražljaj za starejša smukača

Po kar petih zaporednih smukih svetovnega pokala brez ene same točke je ob koncu tedna razočaranj vajeno slovensko smučarsko občinstvo dodobra presenetil 23-letni Mariborčan Boštjan Kline, ki s trinajstim mestom na novi progi v Santa Caterini ni osvojil le svojih prvih točk po več kot letu in pol, temveč dosegel tudi članski uspeh kariere. "Kdor misli, da se mi je ob tem od srca odvalil kamen, se moti. Ni bil kamen, tudi skala ne. Prava gora je bila. Težko opišem olajšanje," po nekaj prespanih nočeh razmišlja nekdanji mladinski svetovni prvak, ki se je po poškodbi leta 2013 znašel v začaranem krogu neprepričljivih voženj na treningih, vloge odvečnega tekmovalca ob razdeljevanju slovenskih štartnih kvot in posledičnem stagniranju na svetovni smukaški lestvici.

"Na vseh uradnih treningih pred tekmami v Severni Ameriki in nato v Italiji samega sebe nisem znal prepričati, da sem sposoben napadati. Nisem bil konkurenčen, še celo na edinem uradnem treningu pred tekmo ne. Nato sem se vendarle prepričal o tem, da pokažem več. Preprosto, spet sem začutil tekmovalne občutke. Kar naenkrat so se vsi delci sestavljanke znašli na svojem mestu," o nenadnem preskoku pripoveduje Kline, ki je vesel tudi tega, da med športnim udejstvovanjem posledic poškodbe kolena, zaradi katere je ostal tudi brez krstnega nastopa na olimpijskih igrah, ne čuti več.

O lastovki, ki še ne prinaša pomladi

A čeprav je s prijetnim presenečenjem prižgal žarek upanja za ponoven dvig rezultatske krivulje slovenskih smukačev, ki že lep čas strmo pada, pa ostaja v svojih pričakovanjih pred nadaljevanjem sezone zelo zadržan. Zaveda se namreč, da v Wengnu in Kitzbühlu, naslednjih postajah smukaške karavane, veljajo drugačna pravila igre. "To sta klasična smuka, na katerih, roko na srce, v svoji karieri nisem dosegel še nič, zato bi bilo nerealno, da bi zdaj napovedoval odmevne rezultate. Dejstvo pa je, da mi je dober nastop v Santa Caterini okrepil samozavest, ki na teh terenih ni zanemarljiva," poudarja Kline, ki se zdaj v domačem Mariboru posveča kondicijski vadbi, prihodnji teden pa ga čaka vrnitev na sneg. Skupaj z Martinom Čatrom in morda tudi Rokom Perkom načrtuje nastop na smuku evropskega pokala v Wengnu, kjer se bo nato podal še v lov za točke svetovnega pokala.

Peter Pen: V smučanju ni čudežev

Prve smukaške in pred tem tudi superveleslalomske točke (Klemen Kosi) so v dobro voljo spravile tudi odgovornega trenerja smukaške ekipe Petra Pena, ki je sicer sprva upal, da bosta vlečna konja reprezentance Andrej Šporn in Rok Perko, zdaj pa se je slika obrnila. Vseeno opozarja, da so bila visoka pričakovanja pred sezono neskladna s štartnim izhodiščem. "Ko govorimo o napadu na točke, se je treba zavedati, da je bil ob mojem prevzemu ekipe Šporn 67. smukač na svetu, Kosi pa 127. V smučanju pa čudežev ni. Tudi v treh minutah v Severni Ameriki ga ni bilo," poudarja Pen, sicer prepričan o tem, da tudi starejša člana ekipe, torej Šporn in Perko, še zdaleč nista rekla zadnje besede.

"Šporn je na primer v Lake Louisu in Bevaer Creeku že pokazal, da se lahko kosa z najboljšimi, čeprav je nato na tekmi ostal praznih rok. Zdaj je njegova največja težava, da na progi le potuje, njegove noge pa v zavojih ne proizvajajo hitrosti. Za to se bo treba truditi. Kako? Z veliko ponovitvami, tako kot v obdobju, ko sta z njim delala Janez Šmitek in Burkhard Schaffer. Šporn je smučarki delavec, ki lahko doseže največ takrat, ko je brezkompromisen. Pri Perku pa se bomo trudili za zmanjševanje velikih nihanj in napak, ki se dogajajo med vožnjami. Na določenih odsekih je namreč zelo hiter, a nato tega tempa ne zadrži. Je tekmovalec navdiha in dobrega občutka, a še ni na pravi ravni," se je rezultatske krize najboljših dveh slovenskih smukačev zadnjih let dotaknil Pen.