Martin Pavčnik

Nedelja,
22. 2. 2015,
18.10

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Zlata lisica Maribor Srečko Vilar

Nedelja, 22. 2. 2015, 18.10

5 let, 4 mesece

Lisička si je znova opomogla

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Po uspešno izpeljanih ženskih tekmah svetovnega pokala in 30 tisoč gledalcih na Mariborskem Pohorju si organizatorji tradicionalne Zlate lisice obetajo lep presežek prihodkov nad odhodki.

"Potem ko bodo vse tekmovalne ekipe zapustile Maribor, nas v organizacijskem odboru čaka še kar nekaj dela. Med drugim tudi z izdajanjem vseh faktur, zato je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o konkretnih številkah. Lahko pa vam zatrdim, da bo 51. Zlata lisica končana v zelenih številkah. Iz tega naslova bo kar nekaj dodatnih sredstev dobil Smučarski klub Branik," ob koncu mariborskega smučarskega konca tedna zagotavlja generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar, zadovoljen, da je prireditev, ki na proračunski ravni dosega raven 1,1 milijona evrov, uspešno pod streho.

Prav streho pa so v nedeljskem delu tradicionalnega tekmovanja iskali številni premočeni gledalci. Slalom je namreč zaznamovalo močno deževje, zaradi katerega so se mnogi ljubitelji smučanja odločili za spremljanje tekme pred malimi ekrani. Vseeno se je v ciljni areni in ob progi po ocenah organizatorjev zbralo dobrih 11 tisoč navijačev. Dan pred tem je prvo zvezdnico domače izbrane vrste in junakinjo nedavno končanega svetovnega prvenstva v Beaver Creeku Tino Maze bodrilo 18 tisoč obiskovalcev.

Večno trepetanje

Poleg dobrega obiska so odgovorni pri Mednarodni smučarski zvezi ob koncu Zlate lisice hvalili tudi kakovostno organizacijo, predvsem pripravo proge. Ta se je v soboto dobro upirala močnim sončnim žarkom in kljub visokim temperaturam ohranjala kakovost pri višjih štartnih številkah, v nedeljo pa ji do živega ni moglo niti močno deževje.

A prav vnovičen boj z naravo organizatorjev najnižje ležečega prizorišča v svetovnem pokalu (cilj na nadmorski višini 340 metrov), predhodna negotovost, trepetajoče pogledovanje v nebo in dejstvo, da je to le druga uspešna mariborska izvedba v zadnjih petih sezonah, sami po sebi porajajo vprašanja o prihodnosti Zlate lisice.

Vilar: Trud ni neopažen

Zadovoljen, ker si je "lisička" opomogla na finančni ravni in prepričala odgovorne pri FIS, generalni sekretar Vilar ne skriva optimizma. "Na ravni tehničnih posodobitev imamo še veliko manevrskega prostora, dodatne rezerve pa vidim tudi pri podaljšanju časovnice za pripravo osnovne snežne podlage. Trdim, da bi lahko že decembra poskrbeli za dovolj debelo snežno odejo, ki bi jo nato z različnimi posegi zgolj vzdrževali," pravi Vilar, ki se seveda zaveda, da je usoda Zlate lisice v veliki meri odvisna tudi od delovanja Športnega centra Pohorje, za katerega od zdaj skrbi javni zavod Marprom.

"Dokazujemo, da so pavšalne ocene o nesmiselnem boju z naravo povsem brezpredmetne. To med vrsticami priznava tudi direktor ženskih tekem svetovnega pokala Atle Skaardal, ki mi je dejal, da v smučarskem svetu znajo spoštovati štajersko garanje. Vredno se je truditi, predvsem zaradi vseh teh gledalcev. V svetovnem pokalu se lahko s podobnim obiskom ženskih tekem pohvali le še Flachau," dodaja Vilar.