K Flisarjevim brkom bi se lepo podala tudi olimpijska kolajna

Logika najboljšega slovenskega smučarja prostega sloga, ki je svojo športno nišo našel v krosu in postal eden najboljših tekmovalcev v nadvse atraktivni disciplini, je sila preprosta. "Vse je podrejeno Sočiju. To je glavni cilj. Tam bom napadel kolajno. A če bom dovolj dober za odličje na olimpijskih igrah, le zakaj se ne bi med najboljše tri uvrščal že na tekmah svetovnega pokala?! Če bom dobro smučal, bo vse dobro. Sem na pravi poti," razmišlja Filip Flisar, ki se je po zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala v krosu v sezoni 2011/12 lani ubadal s številnimi težavami in naposled zaostal za pričakovanji. Tudi v poletnem obdobju ni šlo povsem brez težav, saj je moral treninge prilagajati bolečinam v peti in rami. A mesec dni pred prvo tekmo v Nakiski, kamor se bo podal po nastopih na uradnih treningih smuka svetovnega pokala v Lake Louisu, je na želeni ravni pripravljenosti, nadgradnjo pa bo iskal na treningih v Stubaiu.

"Vsaj na fizični ravni še nikoli nisem bil tako zelo dobro pripravljen. Tudi zadnji treningi na snegu so me navdali z optimizmom. Po manjših težavah sem spoznal, da je poškodba rame dovolj zaceljena za agresivne štarte in vožnje na vso moč. Miri pa me tudi dejstvo, da nas do začetka sezone ločijo še dobri štirje tedni. Za dobro pripravljenost v olimpijski sezoni se ne gre bati. Sem samozavesten, saj sem napredoval na vseh ravneh," pravi 26-letni brkati Mariborčan, ki je poleti, po tem, ko ga je zapustil dotedanji trener Aljoša Planteu, znova združil moči z očetom smučarskega krosa v Sloveniji Primožem Vrhovnikom, sicer tudi novim glavnim trenerjem slovenske članske reprezentanci.

V ekipi svetovnega pokala bosta v novi sezoni Flisarju družbo delala še z olimpijkoa Saša Farič, ki se je po štirih težavnih sezonah naposled le otresla glavnine zdravstvenih težav, in novim prebežnikom iz alpskih vrst Blažem Ogorelcem, ki je svetovni pokal v krosu vsaj bežno spoznal že lani. Za razliko od preteklih let je ekipo finančno bolj podprla tudi Smučarska zveza Slovenije, ki je prispevala glavnino proračuna v višini dobrih 80 tisoč evrov. Posledično so bili občutno manjši samoprispevki tekmovalcev.