Janez Kocijančič: Obljubljali so nam, a so očitno tudi drugim

V prvem krogu glasovanja je od štirih kandidatov pričakovano izpadel kazahstanski Almati. Planica je dobila prvič tri glasove, prav tako tudi v drugo, kar je bilo premalo, da bi se uvrstila v odločilni krog, v katerem je nato Seefeld postal presenetljiv zmagovalec in z 9:8 premagal Oberstdorf, ta je bil v prvih dveh krogih sicer z osmimi glasovi najmočnejši.

"Po svoje me je presenetilo, ker sem mislil, da imamo večjo možnost. Ko sem videl, da je bila v drugem krogu Planica izločena, sem bil presenečen. Pri glasovanju ne vidimo, koliko glasov je kdo dobil v posameznem krogu, ampak le izvemo, kdo je izpadel. Zdaj ko vidim rezultate, mi je nekako jasno, da so bile karte razdeljene že zdavnaj prej. Obljube za podporo so bile večje. Očitno so se glasovi razdelili. Natančno si lahko predstavljam, kdo je ob meni glasoval za nas. To pomeni, da tisti, ki so obljubljali, niso dali podpore in so se poklonili logiki močnejših kandidatov oziroma tistim, ki imajo več denarja in večji gospodarski interes. Zame je to žalostno spoznanje, da niso prevladali športni, ampak finančni interesi," je o razpletu glasovanja za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva za leto 2019 povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič.

"Nekateri očitno obljubijo več stranem"

In kako se potemtakem gledajo člani predsedstva, če ne držijo obljub, ki so jih dali drug drugemu? "Kar zadeva mene, imam preprost pristop. Ali nič ne obljubim ali pa obljubim in držim besedo. Očitno nimajo vsi takšnega. Nekateri očitno obljubijo več stranem," odgovarja Kocijančič, ki se bo danes potegoval za nov dveletni mandat v članstvu predsedstva FIS – kandidatov je 22, prostora pa za 16 članov, določile jih bodo nacionalne smučarske zveze z volilno pravico.

Predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar pred dvema letoma v Južni Koreji ni bil prisoten, ko je bil na čelu še Tomaž Lovše. Takrat je Slovenija najverjetneje zaradi neljubih dogodkov nekdanjega predsednika izgubila organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva za leto 2017, tokrat pa ni bila kos močnejšima narodoma, kot sta Avstrija in Nemčija.

"Kot poslovneža me danes preseneča malo stvari"

"S takšnimi odločitvami se ne spodbuja, da bi se manjše države v prihodnje še odločale za kandidaturo. Vendarle je veliko stroškov za organizacijo, pripravo ... Če bo prevladal občutek, da je že vnaprej odločeno, to ne bo najboljše za stroko in FIS. Po svoje se prvič srečujem z volilno aritmetiko, ki očitno obstaja. Kot poslovneža me danes preseneča malo stvari. Razumem logiko velikih trgov, z veliko gledalci, sponzorskimi interesi ... V olimpijskem gibanju je to eno od glavnih vodil. V slovenskem smučarskem prostoru smo borci in smo pokazali, da znamo osvajati medalje na vseh ravneh. Osebno nisem nagnjen k temu, da bi metal puško v koruzo. Najtežje je, da je kandidatura za nas drag strošek, ki za SZS ni nepomemben. Ta strošek bi moral biti razumen ali pa bi se morala kavcija vrniti, če nisi izbran," poudarja Smrekar.

Slovenija je morala v drugo plačati 90 tisoč evrov kotizacije, zelo pomembno pa bo, da se bo v Planici končala gradnja nordijskega centra. Za skakalni del je že poskrbljeno – izjema je letalnica – čakajo pa še na gradnjo tekaškega dela.