Planica
Sreda, 9. 12. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Intervju z Robertom Kranjcem
Kranjec z razlogom dodatno tvegal v Planici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,81
3
Robert Kranjec in medalja s svetovnega prvenstva v poletih iz leta 2012. V Vikersundu je spisal posebno poglavje zgodovine slovenskega skakanja.
V slovenski zgodovini smučarskih skokov bo leto 2012 za vedno zapisano z zlatimi črkami. Robert Kranjec je v Vikersundu, kjer je čutil ogromen pritisk, poletel do naziva svetovni prvak. Nekdaj najboljši slovenski letalec je prav tako velikokrat razveseljeval ljubitelje poletov v Planici, prav ti pa so mu vselej dajali energijo, da je nekoliko več tvegal. Verjame, da bo slovenskim skakalcem, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v poletih, zaradi praznih tribun nekoliko težje, a meni, da bodo našli dodatno energijo, ki jo prinaša domači teren.
"Ko sem šel na svetovno prvenstvo, sem že doma Špeli (žena, op. a.) rekel, da grem po medaljo. Vedel sem, da je forma dobra. Nikoli ne bom pozabil tega občutka, da sem bil miren, ko sem bil po prvi seriji tretji. Skok ni bil nič posebnega. Pred drugim skokom sem si rekel, da medaljo imam. Spustil sem se dol in šel na polno," se je Kranjec, ki s šivanjem dresov pomaga slovenskim reprezentantom, spomnil zgodovinskega poleta, s katerim si je leta 2012 v Vikersundu okoli vratu nadel zlato medaljo.
Pred smučarskimi skakalci je prvi vrhunec sezone. Na Letalnici bratov Gorišek se bodo na svetovnem prvenstvu v poletih pomerili za medalje. Sami ste v Planici prvič na svetovnem prvenstvu v poletih nastopili leta 2004, šest let pozneje pa ste bili že med kandidati za medaljo. Ali ste verjeli, da jo lahko takrat osvojite?
Leta 2004 sem bil po prvi seriji sedmi, nato pa sem v drugi pristal na "pukl" in dobra uvrstitev je splavala po vodi. Glede leta 2010 … Iskreno povedano, v tistem trenutku so bili ostali boljši od mene. Peto mesto sem si zaslužil. Če bi bilo karkoli več, bi bila sreča. Preostali štirje so bili boljši od mene.
Ali je bilo kaj drugače skakati oziroma leteti na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici kot na tekmah svetovnega pokala?
Niti ne. Tekma na prvenstvu traja dva dni, kar je razlika. Kadarkoli sem bil v Planici, sem nastopal za gledalce in od njih dobil energijo. Za njih sem šel na glavo. Zato sem bil v Planici tudi tolikokrat na stopničkah. Ker sem tvegal … Skoki niso hobi program. Če si v vrhu, moraš vedno malce tvegati.
Zaradi navijačev v Planici je šel vedno na polno in tvegal nekoliko več.
Ali si predstavljate, da bi v Planici skakali brez gledalcev?
Ne. Gledalci so mi vedno dali dodatno energijo. V četrtek, ko bom imel možnost, bom šel na vrh letalnice, pogledal dol in poskušal podoživeti. Verjetno si bom predstavljal, kako je poleteti. Ključno je, da si na meji, ker tako narediš popoln skok.
Domači navijači dajo vedno dodatna krila, kot ste omenili. Ali bodo naši skakalci na letošnjem svetovnem prvenstvu na slabšem?
Nemci imajo na primer privilegij, ker imajo toliko tekem v Nemčiji. Mi imamo en konec tedna v Planici. Zdaj pa še gledalcev ne bo. Mislim, da so naši skakalci prikrajšani. Upam, da bodo kljub temu dobili energijo. Poskušal jim bom pomagati s svojimi izkušnjami. Jim dati pozitivno energijo in kakšno besedo. Sicer pa bo žalostno brez občinstva.
Za vedno boste zapisani v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je poletel do zlate medalje na svetovnem prvenstvu v poletih. Kako sveži so spomini iz Vikersunda 2012?
Ko sem šel na svetovno prvenstvo, sem že doma Špeli (žena, op. a.) rekel, da grem po medaljo. Vedel sem, da je forma dobra. Bilo nas je šest tekmovalcev, ki smo bili realno v igri za medaljo. Najbolj mi je bilo všeč, da sem bil miren. Psiholog me je vprašal, ali bom zadovoljen z bronasto, srebrno ali zlato medaljo. Nikoli ne bom pozabil tega občutka, da sem bil miren, ko sem bil po prvi seriji tretji. Skok ni bil nič posebnega. Tudi na treningu niso bili dolgi, ker so me spuščali z nizke rampe. Pred drugim skokom sem si rekel, da medaljo imam. Spustil sem se in šel na polno.
Kaj vam je pomenila medalja?
Ponosen sem bil. Takrat je Goran (trener Goran Janus, op. a.) rekel, da mora Robi zmagati. Bil sem pod pritiskom. Mislil sem, da bom umrl. Ni bilo enostavno. Pa še veter v hrbet je bil, kar zame ni bilo dobro. Olimpijska medalja je bila tudi posebna. Sploh ko gledam, kakšne pogoje smo imeli. Zdaj imajo skakalci odlične, prav tako dobro opremo. Mi smo bili takrat pravi partizani. Primož Peterka in jaz sva imela le dva dresa. Povsem drugače je bilo.
"Mi smo bili takrat pravi partizani. Primož Peterka in jaz sva imela le dva dresa. Povsem drugače je bilo," je dal Kranjec ekipni medalji na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 veliko težo.
Dotaknimo se še enkrat letošnjega prvenstva v Planici. Napovedi so sicer vselej nehvaležne, zlasti v smučarskih skokih. Slovenski skakalci na zadnjih postojankah niso še pokazali forme za naskok na medaljo. Ali se fantje v enem tednu lahko dvignejo?
Mislim, da je mogoče v Planici hitro kaj spremeniti. Timi (Timi Zajc, op. a.) ima vse. Upam, da Žaba (Anže Lanišek, op. a.) začne leteti. Žiga (Žiga Jelar, op. a.) je zame neznanka. Upam, da bo speljal. Peter (Peter Prevc, op. a.) ima občutek. Če bi imel pod seboj gledalce, bi stavil nanj. A jih ni. Sam bo moral. Potem imamo Domna (Domen Prevc, op. a.), ki je velika uganka. Z njim nismo bili na treningu. Ekipi se je priključil zdaj. Upam, da bo pokazal svoje letalske sposobnosti. Bor (Bor Pavlovčič, op. a.) je v tem trenutku v super formi. Zelo lepo leti. Lepo figuro ima. Nekaj malenkosti je, ki jih mora popraviti.
Podrobneje ste se lotili te napovedi. Na uho nam je prišlo, da naj bi vas zanimala tudi trenerska kariera. Ali je v tem kaj resnice?
Šolam se prek Olimpijskega komiteja Slovenije – razvoj športa v kadru. S tem bom dobil licenco A, trenutno imam licenco B. Hvaležen sem za to priložnost, ker je za nas profesionalne športnike med kariero težko priti do izobrazbe. Skoraj do 37. leta sem namreč skakal. Dvakrat na dan sem treniral, zato časa za študij ni bilo.
3