Ilka Štuhec
Petek, 17. 3. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Intervju z najboljšo slovensko smučarko
Ilka Štuhec: Zakaj? Ker je napočil pravi čas!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,55
8
Prva dama slovenskega alpskega smučanja Ilka Štuhec po dveh osvojenih globusih o razlogih za sanjsko sezono, teži uspehov, čustvih, junakih iz otroštva, primerjavah z Matejo Svet in Tino Maze ...
"Sezona ni bila slaba, lagala pa bi, če bi dejala, da sem povsem zadovoljna. A zdaj je, kar je. Gremo naprej, proti novi sezoni," nam je v inventurnem intervjuju pretekle sezone pripovedovala Ilka Štuhec, tedaj 33. smučarka svetovnega pokala in 25. v smukaški razvrstitvi. In je šla naprej, proti sezoni 2016/17. Ta se sicer še ni končala, a tokratna inventura 26-letne Mariborčanke je impozantna – naslov svetovne prvakinje v smuku, dva mala kristalna globusa (smuk in kombinacija), drugo mesto v superveleslalomski razvrstitvi in najverjetneje tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ob tem pa še sedem zmag in skupno 13 uvrstitev na stopničke za zmagovalke. Vse to v vsega 105-dnevni pravljici od Lake Louisa do Aspna, za katero je, kot pravi Ilka, "napočil pravi čas".
Sezone 2016/17 zlepa ne bo pozabila.
Kdo so prvi junaki z globusi, ki se jih spominjate iz otroških let?
Hm … Janica Kostelić in Bode Miller. Dlje spomin ne seže.
Na kateri točki pa je globus v vašem dojemanju iz želje ali ideala prešel v realno dosegljiv dosežek?
Te misli sem vedno skušala odrivati. Nerada razmišljam o tem, kaj je dosegljivo. Sezona je namreč dolga. Pomembna je vsaka tekma posebej. To navsezadnje dokazuje razplet četrtkove superveleslalomske tekme. Verjamem, da sem tako v smuku kot tudi v superveleslalomu v Aspnu ubrala pravi pristop. Osredotočena sem bila na smučanje in odpeljala tako, kot sem bila v tistem trenutku sposobna. Želela sem pokazati svoje najboljše smučanje. Tega nisem povezovala z globusi. Rezultata posamezne tekme nisem postavljala v kontekst boja za skupni seštevek. Če bi te dve zgodbi povezovala, bi si na ramena naložila pretežko breme.
Dotaknili ste se superveleslaloma. Kako iskren je bil nasmeh? Ste morda kljub odlični sezoni vendarle čutili kaj grenkobe ob spoznanju, da je bil zelo blizu tudi tretji globus?
Ne. Niti malo. Jasno, lahko govorimo o tem, da je bil globus izgubljen ali zaigran, a to se zanesljivo ni zgodilo na zadnji tekmi. Ponavljam, sezona je bila dolga. Dogajalo se je marsikaj. To ni svetovno prvenstvo, kjer se vse odloča na eni tekmi, na kateri je, to odkrito priznam, pritisk občutno večji. A to je le en dan. Globus v sebi odslikava več mesecev, več dni potovanj … Hitro se lahko zgodi nekaj, kar je na koncu odločilno, zato ob drugem mestu, tako na zadnji superveleslalomski tekmi kot v celotni sezoni, nisem niti malo žalostna ali razočarana.
Prav danes mineva deset let od prvega nastopa v svetovnega pokalu. Do zdaj jih je zbrala 132.
Ste torej smučarka, ki se ob vprašanju globus ali naslov svetovne prvakinje brez omahovanja odloči za globus?
Da! No, če sem povsem natančna, bi tako odgovorila, če bi me vprašali pred časom. Zdaj imam v svoji lasti oboje. Haha …
Izzvali ste novo vprašanje. Globus ali naslov olimpijske prvakinje?
To vprašanje je že nekoliko težje. Haha … Letos ni bilo olimpijskih iger, zato o tem nisem razmišljala.
Vam lahko vprašanje znova zastavimo čez eno leto?
Dogovorjeno.
Kako se znajdete v središču pozornosti? Kako moteč je ta nov položaj?
Dobro se zavedam, da je to tisti del, ki pride z uspehi, a na koncu si vedno želim, da bi lahko odšla in v miru smučala. Kot kaže, so minili časi, ko sem bila za medije manj zanimiva. Sklep, da je bolje smučati počasi, je zgrešen. Bom kar sprejela to vlogo.
Nesporna prva dama svetovnega smuka
Poznamo vas kot zelo čustveno smučarko. Smeh, veselje, solze … Kaj pa preklinjanje in jeza? Pade včasih tudi sočna štajerska kletvica?
Oh, še predobro obvladam ta besednjak, ki ni ravno primeren za medije. Tudi jaz sem jezna, razočarana, žalostna … Ta čustva se trudim iz sebe spraviti na drugačen način. Ne kažem jih tam, kjer ni pravo mesto za to, sama pri sebi pa znam to razrešiti.
Verjetno vas v tej luči poznajo člani vaše spremljevalne ekipe …
Oh, seveda. Zelo dobro.
Se znate za kakšno izrečeno besedo tudi opravičiti?
Konec koncev sem tudi jaz običajen človek. To, o čemer govoriva, je povsem človeško, zato tudi Darja, Grega in Anja to razumejo. Večjih prepirov zaradi tega nismo imeli.
Ali veste, da prav danes mineva natančno deset let od vaše prve tekme v svetovnem pokalu?
Res?!
Kako se spominjate tistega finala svetovnega pokala v Lenzerheideju, kjer ste nastopili kot aktualna mladinska svetovna prvakinja v slalomu?
Tam me je bilo strah vsega. Bila sem mladinka z velikimi očmi. Vse je bilo zame povsem novo. Če bi imela v reprezentanci več spremljevalcev, bi me verjetno na prvo tekmo znali pripraviti. Tako pa … Nekaj so mi že povedali, a povsem pripravljena na nov svet nisem bila. Spominjam se navdušenja nad vsem, kar sem videla. Te občutki so me tako prevzeli, da nisem znala začutiti tekmovalnega utripa. To ni bila tekma, na katero prideš in opraviš svoj nastop. Vse skupaj je bilo zelo stresno. Ko sem nato istega leta, a že v novi sezoni, decembra v Lienzu, drugič nastopila v svetovnem pokalu, mi je bilo vse skupaj že bistveno lažje.
Deset let pozneje ste svetovna prvakinja v smuku in lastnica dveh globusov. Koliko se vas dotaknejo zapisi o določenih mejnikih, na primer o tem, da ste prva Slovenka s smukaškim globusom?
V statistiki se vedno najde kaj takšnega, kar me navduši. Ko dosežeš uspeh, si namreč sprva rečeš: "Uf, zmagala si. 'Ful' dobro. Super. Noro!" A ko se nato zaveš zgodovinskega konteksta, je drugače. Vseeno pa so to stvari, ki se te dotaknejo z zamikom.
Nasvidenje v olimpijski sezoni 2017/18 ...
Kaj pa podatek, da imate na svojem računu prav toliko zmag kot Mateja Svet?
No, to pa je … Veliko! To so primerjave s spoštovanja vrednimi dosežki. Nekaj pa sem le dosegla, mar ne?!
No, nad vami pa je še eno ime, še en mejnik …
Merite na veliki kristalni globus?
Tudi. In na njegovo lastnico Tino Maze. So njeni dosežki izziv?
O tem ne razmišljam. Smučam in uživam. Vsaka zmaga je edinstvena, a ko stopiš s stopničk, greš v hotel, poješ večerjo in se odpraviš k počitku, ostaneš isti človek. Zmaga te ne spremeni.
Do konca sezone jo čaka še (vsaj) ena tekma.
Verjetno se bodo zdaj v javnosti še bolj razširile teorije o tem, zakaj se je prav letos zgodil rezultatski razcvet Ilke Štuhec. Kako na to vprašanje odgovarjate kot glavna igralka v tej zgodbi?
Zakaj prav letos? Verjetno zato, ker je napočil pravi čas. Ko pogledam nazaj, lahko zatrdim, da v preteklem poletju v ekipi nismo naredili kakšne radikalne spremembe, ki bi se nato odražala v teh rezultatih. Tudi čez noč se ni vse ujelo. Smo pa vse skupaj spravili na višjo raven. Kondicijsko in smučarsko sem napredovala. Tudi zdravstvenih ali kakšnih drugih težav ni bilo. A ponavljam, ta sezona ni plod dela v enem poletju. Preprosto, bil je čas za preboj. Nisem razmišljala o tem, kaj moram narediti, temveč o tem, kaj lahko. Razmišljala sem o svojih sposobnostih in v tem uživala.
Zdaj že razmišljate ali vsaj sanjate o oddihu?
Rezultati prinašajo nove obveznosti. Zame je sicer najpomembneje, da še naprej treniram in dobro smučam, a seveda, našel se bo čas tudi za dopust. Verjamem, da bom našla pravo ravnotežje med treningi, oddihom in vsemi obveznostmi.
8