Ilka Štuhec: Nekdo tam zgoraj ima smisel za humor #intervju

Foto: Matjaž Vertuš Pred letom je letela na krilih prvih uspehov v sezoni, zdaj je po novi poškodbi kolena na njej dobro znani rehabilitacijski poti. Dva globusa in zlata kolajna s svetovnega prvenstva jo vsak dan opozarjajo na to, kje je bila, kot je nazadnje tekmovala. Kot pravi, je trdno odločena, da se vrne še močnejša, čeprav ji seveda ni vseeno, da bo prisiljena izpustiti olimpijske igre v Pjongčangu, kjer bi bila zanesljivo eno od najmočnejših slovenskih orožij.

December je za vas kot po pravilu eden najbolj tekmovalnih mesecev. Imate letos vendarle več časa za družino, praznične nakupe in za kavo ali kuhano vino s prijateljicami v središču Maribora?
No, moje koleno ni prav navdušeno nad sprehajanjem po mestu in obiskom stojnic. Večinoma se zadržujem doma in skrbim za koleno. Osrednji del dneva  namenim fizioterapiji in prilagojenim treningom. Imate pa prav, vesela sem, da večkrat vidim nečakinji, se srečam s kakšno prijateljico … Vseeno svobode ne izkoriščam v polnem obsegu.

Ste po poškodbi vsaj v delčku sekunde pomislili, da bi zapustili smučarski svet?
Ne, niti za trenutek!

V smučarskih čevljih, a še daleč od snega. Foto: Matjaž Vertuš

Zakaj prav jaz? Je bila to prva misel?
Da, v tej smeri. Sem si pa vzela čas in razmislila o vsem skupaj. Skušala sem sama pri sebi analizirati, kaj se je dogajalo tisto nedeljo na ledeniku Pitztal. Pa ne zato, da bi karkoli objokovala. Za nazaj se stvari pač ne da spreminjati, lahko pa so to izkušnje za prihodnost. Na podlagi takšnih zgodb lahko smučarka prepreči ali pa vsaj zmanjša možnost, da bi se kaj podobnega še kdaj zgodilo. Žal je bila zame to boleča lekcija. Se mi pa svita, zakaj se je to zgodilo.

Lahko to delite z nami?
Zakaj? Zato! Naj bo to vse.

A vseeno … Vaša napaka?
Vsekakor. Nihče me ni potisnil in vrgel na tla. Haha ...

Vaša mama je namignila, da bi lahko razloge iskali tudi v prevelikem obsegu novinarskih obveznosti …
Morda. Naj ponovim, da je bila napaka moja. Delček povoda lahko iščemo tudi v obveznostih, a dejstvo je, da se moram sprijazniti s tem, da nikoli v karieri ne bom imela takšnega miru kot nekoč. Če pogledam v preteklost, se lahko le nasmehnem. Pri treningih se mi ni bilo treba ozirati na druge. Lahko sem delala tisto, kar sem želela, in v tolikšnem obsegu, kot sem sama mislila, da je prav. Uspehi seveda s seboj nosijo obveznosti. Na to morda nisem bila najbolje pripravljena. Obsega obveznosti in predvsem številnih prilagoditev nisem bila vajena.

Je vse težje sprejeti zaradi olimpijskega prizvoka letošnje sezone?
Za poškodbo ni nikoli pravi čas. Toda … Če govoriva o višjih silah, bi dejala, da ima nekdo tam zgoraj res smisel za humor. Kdo ve, morda bi morala razmisliti o tem, da prestopim v nov šport in se v boju za kolajno preizkusim na poletnih olimpijski igrah.

Zmage so spomin in motivacija. Foto: Sportida

Morda pa bo ta poškodba vašo kariero avtomatično podaljšala vsaj do Pekinga 2022.
Peking? Če se navežem na svoj predhodni odgovor, bi dejala, da imam priložnost že v Tokiu 2020. Sicer pa … Od Pekinga nas ločijo še debela štiri leta. To je še zelo daleč, zato zdaj o tem ne bi govorila. Moja osnovna misel je, da se vrnem na smuči in se znova dvignem na vrhunsko raven. O prihodnosti ne razmišljam, rada pa bi smučala, dokler mi bo to dopuščalo zdravje.

Spremljate smučarske tekme?
Da, a s težkim srcem. Ravno v času tekem imam največjo krizo. Kot sem že večkrat dejala: moja rehabilitacija je najhujša prav za glavo.

Ste ena od tistih gledalk, ki ob napakah smučark zavija z očmi in vzdihuje?
Znam se vživeti. Dejstvo pa je, da gledalec pred malim ekranom misli, da vidi vse, a marsičesa ne ve. Jaz dobro poznam proge in značilnosti smučark. V grobem vem za vse pomembne dele prog. Kot gledalka torej vidim, zakaj ima smučarka slabši ali boljši čas. Po drugi strani pa ne vem, kakšne so razmere, saj pač nisem tam.

St. Moritz bo ob koncu tedna gostil tekme svetovnega pokala. Brez Ilke, ki je februarja tam postala svetovna prvakinja. Foto: Sportida

Ste ob tem tudi navijaški? Navsezadnje ste obraz akcije #ZaNaše …
Pravzaprav so vsi naši oziroma moji. Poznam vse smučarke. Z vsemi sem v dobrih odnosih. Poleg tega vem, da vsi trdo trenirajo in skušajo pokazati najboljše.

Je za vas presenetljivo, da slalomska kraljica Mikaela Shiffrin slavi zmago na svojem četrtem smuku v svetovnem pokalu?
Ne. Razlog je preprost. Poleti sem jo videla v Čilu. Večkrat sva trenirali skupaj. Videla sem jo, kako hitra je. Poleg tega je Lake Louise specifičen smuk, na katerem moraš biti natančen in vrhunski v nekaj tehničnih odsekih ter vzdrževati hitrost. Mikeali je to odlično uspelo.

Stara je 22 let, na svojem računu pa ima že 33 zmag. Je na poti, da postane najboljša vseh časov?
Ne vem. Bomo videli … Od teh mejnikov jo loči še kar nekaj let. Žal na smučanje vplivajo tudi zunanji dejavniki, na katere pogosto nimamo vpliva. Določeno kariero lahko dodobra spremenijo poškodbe. Da ne bo pomote, tega ji seveda ne želim. Iskreno, želim ji vse najboljše!

Tina Maze je v nedavnem intervjuju priznala, da je spremljanje celotnega smučarskega programa lahko dolgočasno. Imate podobne težave?
Ne.

Za konec … Se v torek vidimo v Ljubljani, kjer bo potekala prireditev Športnik leta?
Da. Zdaj imam čas. Če bi tekmovala, bi le stežka prišla.

Odkrito, ali pričakujete nagrado za najboljšo športnico v državi?
Pričakujem le to, da bom lepo oblečena.

Kdo pa bi po vašem mnenju moral postati športnik leta?
Vsi športniki delajo po najboljših močeh. Vsi imajo svoje sanje, želje ali cilje, zato si to priznanje zaslužijo vsi.