Jernej Damjan: Rezultate, pa naj bodo še tako dobri, se žal pozabi, izobrazbe pa ti ne more vzeti nihče

Sportal Nekdanji slovenski smučarki se je življenje obrnilo na glavo

Slabi dve leti in pol minevata od dneva, ko je Jernej Damjan uradno napovedal konec kariere profesionalnega smučarskega skakalca, v mozaik katere je članske kamenčke vstavljal debelo desetletje in pol. Če marsikateri športnik med kariero pozablja na življenje po njej, je sam že med športnim udejstvovanjem vedel, da želi ostati v panogi, ki ji je bil predan skoraj tri desetletja. 

"V svoji karieri sem imel veliko nihanj, šlo je navzgor, pa znova navzdol, velikokrat se je ugibalo, ali bom končal ali nadaljeval, tudi sam sem se velikokrat vprašal, kaj bom po karieri. Že leta 2013 sem se v osnovi odločil, da bi rad tudi po koncu športne poti ostal v skokih. Razlogi so v tem, da so skoki tako specifična stvar, da ni fakultete, ni neke formalne izobrazbe, ki bi te naučila, kako stvari potekajo, kaj so prednosti, kje so vizije prihodnosti tega športa. Takrat sem si rekel, da imam že precej izkušenj v skokih in da bi v prihodnje rad pomagal vsem tekmovalcem. Pa ne samo tekmovalcem, pač pa tudi zvezam, mednarodnim zvezam, da bi ta šport rasel, da bi bil prisoten napredek."

Od omrežij do marketinga nordijskega dela  Damjan je uradni konec kariere smučarskega skakalca naznanil maja 2021 in praktično takoj začel delo pri Smučarski zvezi Slovenije. Foto: Vid Ponikvar

Imel je srečo, želja ostati v skokih se mu je uresničila, vrata so se mu odprla pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS), prehod v drugo kariero je bil posledično precej mehak.

"Tukaj gre zahvala Gorazdu Pogorelčniku (vodja panoge, op. a.), ki me je po karieri odprtih rok sprejel v svojo ekipo in mi zaupal, da sem prevzel delo nad družbenimi omrežji. To sem počel dve leti, letos pa sem po spletu naključij dobil ponudbo, da bi prevzel celoten del marketinga za nordijske discipline: smučarske skoke, smučarske teke, nordijsko kombinacijo. Sprejel sem izziv. Po slabega pol leta tukaj se sicer še lovim, za kar mislim, da je normalno, a v tem delu, pa čeprav pridejo zahtevni dnevi, uživam," pravi naš sogovornik, čigar delovnik v marketinškem svetu SZS zapolnjuje pester spekter zadolžitev.

Pred letošnjo sezono je prevzel celoten del marketinga za nordijske discipline pri SZS. Foto: Jure Makovec/STA "Marketing je zelo širok pojem. V osnovi, kar se marketinga tiče, so prva stvar, za katero sem zadolžen, vse pogodbe, ki jih imajo panoge oziroma SZS podpisane s pokrovitelji, sponzorji, opremljevalci. Gre za okoli 30 aktivnih pogodb, vsaka vključuje svoje zahteve. Skrbim tudi za naročila opreme, za to, da imajo tekmovalci vse, kar potrebujejo, od čelad, dresov do oblačil. Tega je veliko. S sponzorskega vidika se ne moremo pritoževati, je pa ena stvar, na katero opozarjam že nekaj let in v kateri vidim težavo. To je, da je Slovenija zelo majhna. Vsi zimski športi imajo težavo, za katero sploh nismo krivi mi kot Slovenci. Pri zimskih športnikih je namreč tako, da če ne prihajaš iz neke velike države, ki ima za seboj ogromen trg, se veliki mednarodni 'igralci' sploh ne bodo zanimali zate. To je tisto, zaradi česar zadnjih nekaj let pritiskam na Mednarodno smučarsko zvezo (Fis, op. p.). Zdaj se je končno začelo malo dogajati, saj bodo oni prevzeli del marketinga."

Takole se je leta 2017 na Finskem, kamor je odpotoval kot zamenjava za Timija Zajca, veselil presenetljive druge posamične zmage v svetovnem pokalu. Prvo je vknjižil leta 2014, ko je v Sapporu slavil pred rojakoma Petrom Prevcem in Robertom Kranjcem za trojno slovensko zmago. Danes poudarja, da so rezultati lahko še tako dobri, a se pozabijo, izobrazbe pa ti ne more vzeti nihče. Foto: Guliverimage "Izobrazba je na koncu tista, ki ti je ne more vzeti nihče"

(Marketinške) delovne izkušnje je pridobival že med športno kariero, med katero je končal študij marketinga. "Izobrazba športnika je prva. Sam sem doštudiral na DOBA Fakulteti v Mariboru, ki je bila prva, ki je izvajala predavanja online. Nekaj časa je sicer preteklo, a diplomo iz marketinga imam. Danes je ob vseh digitalnih možnostih študija lažje, nihče mi ne more reči, da ni mogoče, je pa treba stvari uskladiti. Treba se je zavedati, da je izobrazba tista, ki ti je na koncu nihče ne more vzeti, rezultati pa se, pa so lahko še tako dobri, žal pozabijo," poudarja pomen izobrazbe športnikov in izpostavlja tudi delovne izkušnje. 

Prizor iz leta 2005, ko je na svetovnem prvenstvu osvojil prvo od štirih ekipnih odličij. Foto: Guliverimage "Ko smo nekoč sedeli na dogodku policije s takratnim ministrom in generalnim direktorjem policije, sem rekel, da bi mi več pomenilo to, da se športniku ponudi delovna priložnost kot pa na primer renta. Če nekomu prineseš ribe, ga boš nasitil za nekaj dni, če pa ga boš naučil loviti, mu boš pomagal za vse življenje. Bolj smiselno se mi zdi, da se tekmovalcem ponudi priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj, da dobijo uvid v delo. Moj predlog, ko sem bil še pri policiji, je bil, da bi si na primer športnik izbral deset dni v letu in se preizkusil na določenem delovnem mestu. Naj poskusi, kako je sedeti v pisarni in na primer več ur vnašati določene podatke, naj začuti delo. Ravno zato sem šel sam že med kariero na lastno željo delat, ker nisem vedel, ali sem sploh sposoben sedeti pet, šest ali pa še več ur v pisarni. Več kot poskusiš kot športnik, več ugotoviš. Na zvezi veliko razmišljamo o tem, kako bi lahko športnikom pomagali, da bodo bolje pripravljeni na življenje. Ko športnik pri okoli 30 letih konča kariero, sledita lahko še skoraj dve tretjini življenja, ki ga je treba zapolniti. Glede na vse rezultate, ki jih naši športniki dosegajo, si zaslužijo možnost in tudi spoštovanje, da po karieri pridejo do neke zaposlitve, da se jim vsaj odpre vrata," o tem, kako bi lahko vpleteni deležniki športnikom še pomagali pri prehodu v drugo kariero, razmišlja 40-letnik.

"Če sam ne bi bil pri policiji, nikoli ne bi vztrajal toliko časa, saj bi se prej ali slej nabrali računi." Foto: www.alesfevzer.com

V tej zgodbi enega od načinov pomoči vidi tudi pri sponzorjih. "Mi smo zaposleni v vojski, policiji, carini, kar je super. Če sam ne bi bil v policiji, nikoli ne bi vztrajal toliko časa, saj bi se prej ali slej nabrali računi. A sam bi ob vsem tem dodal še podjetja, sponzorje, ki bi bili morda lahko tisti, ki bi ti po karieri za določen čas odprli svoja vrata, ponudili delovno mesto, izobraževanje. Če bi bili po določenem času zadovoljni, bi nadaljevali skupaj, sicer pa bi šel športnik naprej v svet. Športnikom je treba dati nekaj oprijemljivega."

Pogled proti službi v Fis  Damjan ne skriva, da je bil njegov cilj priti v Fis, potegoval se je tudi za delovno mesto glavnega kontrolorja, ko se je od njega poslovil Sepp Gratzer. Si pa nikoli ni predstavljal, da so plačila v Fis precej mizerna. Foto: Sportida

Damjan ne skriva, da je bil njegov cilj priti v Fis, v kateri vidi veliko prostora za izboljšave, predvsem pa v njej pogreša nekdanje športnike. Pred leti se je ob slovesu od funkcije dolgoletnega kontrolorja opreme Seppa Gratzerja potegoval za njegovo delovno mesto.

"Prišel sem med top dva kandidata, a na koncu nisem bil izbran. Leto pozneje sem s strani Sandra (Sandro Pertile, direktor skakalnih tekmovanj za svetovni pokal pri Fis, op. p.) dobil ponudbo, da bi prevzel vodenje Fis pokala, da bi bil pomočnik kontrolorja v svetovnem pokalu, a plačilo je bilo tako mizerno, da sem moral vse skupaj s težkim srcem zavrniti. Vedno sem si želel priti tja, a nikoli si nisem predstavljal, da so plačila za to, da si pol leta od doma, tako nizka. Nizka tudi za slovensko tržišče. Toliko pa nimam rad skokov, še vedno mi več pomeni, da sem z družino," pravi štirikratni udeleženec olimpijskih iger (petkratni, če prištejemo še Peking, kjer je deloval kot strokovni vodja slovenske odprave), ki je opravil izpit za tehničnega delegata.

Kot asistent tehničnega delegata, ki je ob izbiri zaletnega mesta na tnalu in se ob prekratkih ali predolgih skokih hitro naposluša kritik, bi moral v svetovnem pokalu sodelovati tudi letos, a v Skandinaviji – delegiran je bil za Oslo za Raw-Air turnejo – zaradi drugih obveznosti ne bo v tej vlogi.

"Najprej ustvariti interes, šele nato zagotavljati infrastrukturo"

Bo pa še naprej med tistimi, ki stremijo k napredku smučarskih skokov. Zaveda se, da jih bo treba narediti mikavnejše, predvsem za mlajšo populacijo.

Predlogov, kako bi šport, s katerim se resno ukvarjajo le redke države, popularizirali, mu ne manjka. Že med kariero je bil član komisije športnikov pri Fis za smučarske skoke, po karieri pa bil v njo znova izvoljen, tako da poglede nekdanjih kolegov, pa tudi svoje ideje in kritike predstavlja vodstvu federacije.

V Mednarodni smučarski zvezi vidi veliko prostora za izboljšave, v njej pogreša nekdanje športnike, pa tudi analize in raziskave pred konstantnim uvajanjem sprememb pred vsako sezono. Foto: Boštjan Podlogar/STA

"Trenutna shema Fis, vsaj jaz jo tako vidim, je, da sicer pomagajo majhnim državam, a ne na pravilen način. Posluša se predvsem velike, dela se tako, da so zadovoljni veliki, majhni pa nimajo več motivacije, da bi sploh vlagali v ta šport. Vemo pa, da je v današnjem svetu motiv denar. Zdaj ko smo vsi nekaj let brali, kakšne pogodbe podpisuje Luka Dončić, bi bili vsi košarkarji. Pri nas v zimskih športih pa je denarja precej manj. Druga stvar pri tem je, da košarko lahko gledamo povsod, skokov pač ne. To je prva velika napaka, ki jo jaz vidim, a naj bi se v naslednjih letih odpravila," pravi in ob tem opomni na pomembnost ustvarjanja interesa določenega športa pred gradnjo infrastrukture.

"Ne moreš priti v neko državo, tam zgraditi skakalnice in pričakovati, da bo deset tisoč ljudi želelo skakati. Kaj ti bo skakalnica v nekem okrožju, v katerem nihče ne bo želel skakati? Iskreno, lansko zimo sem bil v romunskem Rašnovu asistent tehničnega delegata. Skakalnice niso prav stare, morda deset let, pa so v zelo slabem stanju, ker se nihče z njimi ne ukvarja. Najprej moraš ustvariti interes oziroma željo populacije, da bo na primer želela skakati, potem pa začeti zagotavljati infrastrukturo." V Mednarodni smučarski zvezi vidi veliko prostora za izboljšave, v njej pogreša nekdanje športnike, pa tudi analize in raziskave pred konstantnim uvajanjem sprememb pred vsako sezono. Foto: Bojan Puhek

Smer digitalizacije in večje vznemirljivosti, ki bi pritegnila mlajše

Ob vsem skupaj pa bo treba zagotoviti tudi večjo zanimivost zimskih športov in na ta način pritegniti mlajšo populacijo.

"Zavedamo se, da imajo zimski športi zelo staro populacijo. Tukaj imamo isto težavo. Mladi ne gledajo televizije, pač pa so na telefonu. Ena od analiz z ameriškega trga pravi, da gre za zelo enostavno formulo, da je odstotek, ki gleda televizijo, enak starosti populacije. Osemdesetletniki gledajo v 80 odstotkih, ko pridemo do 20-letnikov, je ta odstotek precej nižji. Treba je razmišljati v smeri, kako privabiti mlade, v smeri digitalizacije, 'on demand dostopa', da lahko v vsakem trenutku rečeš: 'Zdaj hočem to videti.' Pri vsem tem pa je pomembno, da se stvari naredi vznemirljivejše." "Žal tudi padci delajo šport zanimiv. Nihče ne želi gledati tekme, na kateri v laboratorijskih pogojih skačejo dva metra pred ali čez kritično točko." Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

"Zdi se mi, da se blazno preveč ukvarja s tem, da bo vse varno, da bo vse lepo in super, da se padec Timija Zajca iz Willingena ne bo več zgodil. A sam gledam na vse skupaj malo drugače, z vidika, kaj je tudi zanimivo. Seveda se, kar se je zgodilo Timiju, ne sme dogajati načrtno, ampak če potegnemo črto, je bil to najbolj gledan skok v celotni sezoni in Timiju ni bilo nič. Sistem deluje. Če bi se njemu, bog ne daj, kaj zgodilo, je nekaj narobe, tako pa se mu ni. Žal tudi padci delajo šport zanimiv. Nihče ne želi gledati tekme, na kateri v laboratorijskih pogojih skačejo dva metra pred ali čez kritično točko. Manjka vznemirjenje."

"Kar malo sem jezen na Fis, ker v sam razvoj in analize vlaga premalo denarja. Foto: Boštjan Podlogar/STA

"Treba je zastaviti cilje, v katero smer bi radi s smučarskimi skoki šli"

V svoji karieri se je moral pred sezonami svetovnega pokala spoprijateljiti z več spremembami in novimi pravili. Tudi novo tekmovalno obdobje ni bilo izjema, prinaša precej novosti opreme. Damjan meni, da bi te morali sprejemati bolj preudarno, predvsem pa na podlagi predhodnih analiz.

"Kaj reči o spremembah pred novo sezono? Predvsem to, da jih je bilo preveč. Pri Fis morda malo drugače vidijo stvari, kot jih verjetno tekmovalci in trenerji. Lani sem bil na skupnem sestanku v Münchnu. Pogovarjali smo se o prihodnosti. Na podlagi tega, kar sem videl v zadnjih 15 letih, sem povedal, da se dogaja to, da tam sedi določeno število ljudi, ki se odločijo, da bi bilo dobro nekaj narediti, nihče pa tega prej ne preveri. Moj predlog je bil, da bi morala Fis narediti raziskovalno skupino, ki bi gledala dve, tri, več let v prihodnost. Da bi se stvari najprej preizkusilo v praksi, naredilo analize, nato pa bi rekli 'To bomo naredili, ker se bo s tem spremenilo to, to in to ...'. Bili so navdušeni, Sandro me je vprašal, ali bi vodil to skupino, a to je bilo vse. Stvar se je tu ustavila. Kar malo sem jezen na Fis, ker v sam razvoj in analize vlaga premalo denarja. Poleg tega pa zraven ni nobenega nekdanjega športnika. Menim, da bi morali biti prav nekdanji športniki tisti, ki bi stvari peljali v prihodnosti," je prepričan.

"Ne moreš vedeti, kdaj se bo rodil naslednji Usain Bolt, mi pa imamo v skokih vse niti za svetovni rekord v svojih rokah. Mi imamo lahko rekord vsaki dve leti, le pravilno je treba zastaviti stvari." Pod uradni svetovni rekord 253,5 metra se je marca 2017 v Vikersundu podpisal Stefan Kraft. Foto: Sportida

Ob tem izpostavlja še pomembnost jasno opredeljenih ciljev. "Na sestanku sem dejal tudi, da nikoli ne moreš vedeti, kdaj se bo rodil naslednji Usain Bolt, mi pa imamo v skokih vse niti za svetovni rekord v svojih rokah. Mi imamo lahko rekord vsaki dve leti, le pravilno je treba zastaviti stvari. Treba je zastaviti cilje, v katero smer bi s skoki radi šli. Vemo, da se vsakič, ko je na sporedu velikanka, sproži pogovor o rekordu. A rekorda ni. Leto, dve še gre in lahko rečeš, da rekorda pač ni, a ko se to dogaja pet, šest let zapored, pa počasi tudi javnost postane naveličana. Trg je postal tako strog, tako kritičen, da moraš ponujati dober produkt. Mi bi morali najti neko formulo, da bi sam šport postal še bolj zanimiv. In če ga želiš narediti zanimivega kot celoto, moraš pripraviti nekoga, ki ni privrženec določenega športa, da si bo ogledal tekmo. Takrat si zmagovalec."

Preberite še: 

Sportal "Vprašaš se, kaj je bolj smiselno v življenju" #video

Sportal Nepogrešljiva slovenska pomoč za Tadeja Pogačarja

Sportal Slovenec, nekdaj hiter kot strela, ki so mu Italijani uničili kariero

Sportal Slovenski kvartet tik pod stopničkami: Šola za naprej