Če bi bili vsi kot Tina Maze …

Anže Kristan in Matjaž Turel sta imela v zadnjem letu veliko dela s slovenskimi smučarji. Foto: MaPa

Pred enim mesecem je Tina Robnik padla na veleslalomu svetovnega pokala v Ofterschwangu. Kmalu po tem, ko so jo prepeljali v bližnjo bolnišnico, je v več kot 560 kilometrov oddaljenem ljubljanskem kliničnem centru Anžetu Kristanu zazvonil telefon. Eden od dveh zdravnikov (drugi je Matjaž Turel), ki je odgovoren za koordinacijo med alpskimi disciplinami Smučarske zveze Slovenije in univerzitetnim kliničnim centrom, je v pogovoru z reprezentančno fizioterapevtko Tino Kobale svetoval, naj smučarka že v Nemčiji opravi pregled z magnetno resonanco. Po vrnitvi v domovino jo je pregledal tudi sam in navezal stik z Markom Macuro, ki ima bogate izkušnje s poškodbami kolenskih vezi. Peti dan po poškodbi je bila ena najboljših slovenskih veleslalomistk operirana. Sledila je priprava rehabilitacijskega načrta.

To je le eden od številnih primerov protokola, ki se sproži v primeru poškodbe. Pulmolog Turel in travmatolog Kristan sta sicer s smučarji prisotna na svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah in občasno na kakšni tekmi svetovnega pokala, drugače pa sta jim kot zunanja sodelavca na voljo "na daljavo" in pri delovnih postopkih v Ljubljani. "Najina vloga naj bi bila v osnovi povezovalna. Kot neke vrste koordinatorja. Glede na najini poklicni usmeritvi sicer skupaj pokrivava širok spekter, obenem pa vedno veva tudi, na katerega sodelavca se obrniti v primeru določenih težav," pojasnjujeta izkušena zdravnika, ki s SZS sodelujeta že celo desetletje, osnovni pobudnik pa je bil nekdanji poslovni direktor alpskih reprezentanc Bojan Križaj.

Ilka Štuhec se je odločila za operacijo v Švici. Foto: Matjaž Vertuš Brez zamer do Ilke Štuhec

"Če govorimo o poškodbah, kjer odzivnost pride najbolj do izraza, smo zaznali dva izrazita vala. Povsem na začetku priprav in nato marca. Takrat se že pozna utrujenost, smučarji pa na drugačnem snegu skušajo izboljšati FIS-točke. Prav zaradi tega se zelo bojimo teh tekem," pojasnjuje Kristan, ki ne skriva, da bi bil lahko sistem na nacionalni ravni bolj naklonjen vrhunskim smučarjem, a je vseeno prepričan, da so deležni ustrezne obravnave.

Zanimivo pa je, da je na primer svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec ob zadnjih poškodbah bolj kot domači zaupala tuji stroki. "Ne, tukaj ni užaljenosti. Vsak pacient ima seveda pravico, da se zdravi, kjer želi," z glavo odkimava Turel, Kristan pa dodaja: "Tudi če bi bili terapiji v Sloveniji in Švici povsem primerljivi, bi Ilki verjetno druga bolj pomagala. Zakaj? Zaradi glave, predhodnega zaupanja. Govorimo o zadovoljstvu."

Fenomen Tine Maze

Ilka Štuhec, Maruša Ferk, Tina Robnik, Jakob Špik, Rok Perko …To so zgolj najbolj sveži primeri iz zadnje zime. Se slovenski smučarji prepogosto znajdejo na seznamu poškodovanih? Turel in Kristan odkimavata in poudarjata, da Slovenija na tej ravni zanesljivo ne izstopa. Se pa oba z veseljem spominjata sodelovanja s Tino Maze, najboljšo slovensko alpsko smučarko vseh časov, ki je ob globusih in kolajnah z največjih tekmovanj ciljno črto prečkala še z eno veliko zmago – nikoli ni bila resneje poškodovana.

"Njena genetika in motorične sposobnosti sta na izjemno visoki ravni. Obenem je bila med tekmami v nevarnih delih, če le ni šlo za kolajno velikega tekmovanja, sposobna potegniti ročno zavoro. Nikoli se ni zabijala z glavo v zid. Seveda pa je ogromno vlogo odigral tudi Andrea Massi. Vselej jo je vrhunsko pripravil, obenem pa je znal prisluhniti zdravniškim nasvetom. Kadarkoli sva mu kaj svetovala, je to, pa čeprav je bilo v nasprotju z načrtom dela, spoštoval in upošteval. Če potegnem črto, bi dejal, da bi se športniki iz njenega sistema dela lahko veliko naučil," razmišlja dr. Turel.

O Tini Maze zdravnika govorita z izbranimi besedami. Foto: Vid Ponikvar

Sobe niso tako lepe, a …

In kaj smučarje čaka v kliničnem centru? "Če gledamo težo poškodb in bolezni pacientov, športniki zanesljivo niso najtežji pacienti. V kliničnem centru delamo tudi s precej hujšimi poškodovanci. Imamo kilometrino. To je prednost za športnike, saj so deležni vrhunske obravnave," pravi Kristan, Turel pa dodaja: "Morda sobe niso tako lično urejene kot v tujini, a verjamem, da smučarji pri nas niso prikrajšani oziroma slabše obravnavani kot v tujini."

"Ko se športnik poškoduje ali zboli, kar naenkrat postane pacient. Kot takšen lahko pridobi več mnenj in izbere tisto, za katero meni, da je najboljše. Naše osnovno vodilo je stroka. Če mislimo, da nekaj v določenem trenutku ni najbolj primerno za operacijo, to športniku tudi povemo. Vidimo ga namreč tudi kot človeka po športni karieri. Športnik si morda le tretjino življenja. Če sem povsem iskren, moram priznati tudi to, da me ne zanima zgolj športnikova naslednja sezona. Bolj me zanima, kaj bo z njim čez 10 ali 15 let. Športniku sem dolžan govoriti po svoji vesti. Odločitev bo vedno njegova," dodaja Kristan.

Koleno, zlomi, hrbet

Za konec še o najpogostejših poškodbah … "Poškodbe kolenskih vezi in meniskusa. Pri visokih hitrostih prihaja do različnih zlomov. V tretjo skupino najpogostejših težav vrhunskih smučarjev pa spadajo težave s hrbtom. Praviloma so posledica nepravilnih vaj za moč. Jasno, smučarji morajo biti močni. A noga je lahko le tako močna, kolikor je močan trup. Smučar je sposoben z nogami dvigniti 200 kilogramov, česar pa hrbet ne zdrži. Ponovitve načnejo hrbtenico, kar z leti pride do izraza," odgovarja Kristan, sicer tudi vodja urgentnega kirurškega bloka.

Svoje dodaja še Turel: "Že v pripravljalnem obdobju je pomembna ustrezna prehrana. Podobno velja za zadostne količine tekočine in počitek. Nadalje, smučarjem svetujemo cepitev proti gripi in jih opozarjamo na številne preventivne ukrepe. Od skrbnega umivanja rok do izogibanja bolnim. Ko pa športnik zboli, se je treba držati pravil. Viroza traja en teden, če si športnik ali običajen državljan. Tudi športnik mora tedaj počivati, saj je to naložba za prihodnost."