Andrea Massi: Če se moram za Tino spremeniti, se bom

"Odlika velikega trenerja je tudi sposobnost prilagajanja," pravi Andrea Massi, nekdanji atlet, šolski učitelj in kondicijski trener, ki pa največje uspehe žanje kot idejni oče in vodja ekipe Tine Maze. Tudi v novi sezoni, v kateri bo Črnjanka, kot vse kaže, napadla drugi veliki kristalni globus, vajeti v Tininem taboru drži trdno v svojih rokah, čeprav se je njegova vloga, predvsem na željo tekmovalke, nekoliko spremenila. Prvi rezultati so že vidni, v Team to aMaze pa si veliko obetajo tudi od podaljšanega smučarskega konca tedna v Lake Louisu, ki bo med petkom in nedeljo gostil dva smuka in superveleslalom.

Lake Louise – morda zadnja še neosvojljiva trdnjava za Tino Maze in vašo ekipo. Treningi veliko obetajo. Je napočil čas za zmago ali vsaj stopničke tudi na tem prizorišču tekem svetovnega pokala? Tina, ki je z odličnim prestopom s slalomskih na smukaške smuči še enkrat potrdila svojo smučarsko genialnost, meri na zmago. Sam dodajam, da bo odločala predvsem glava, medtem ko so smuči, kar sta potrdila tudi uradna treninga (Mazejeva je bila prva in druga, op. a.), zelo hitre. Prav zaradi tega veseli njena motiviranost. Dopolnjuje jo še trener Valerio Ghirardi. Včasih se mi zdi, da ga moram kar malce brzdati. Vse od trenutka, ko smo prišli v Lake Louise, voha vrhunski rezultat. Ve tudi, kako se zmaguje. Navsezadnje se je kot trener Isolde Kostner v Lake Louisu veselil štirih zmag.

Kako pa na motiviranost, o kateri govorite, vpliva vrnitev Lindsey Vonn? Za našo ekipo je vsekakor velika motivacija. Do gospodične Kildow (njen dekliški priimek, op a.) gojimo veliko spoštovanje. Vse naše bitke so vedno izžarevale veliko obojestranskega spoštovanja. Iskreno ji želim uspešno vrnitev.

Lake Louise je obenem tudi prvi teren, na katerem Mazejeva pri ocenjevanju smukaških linij sodeluje s trenerjem Ghirardijem. Rezultati so že vidni. Nov dokaz pravega izbora trenerja? Brez lažne skromnosti trdim, da sem vseskozi vedel, kdo je Valerio Ghirardi. Na vrhu mojega seznama želja je bil že več kot tri leta. Ko sem bil še smučarski učitelj, sem ga leta 1998 opazoval in se navduševal nad njim. Vseskozi sem vedel, koliko znanja ima, predvsem v hitrih disciplinah. Znam pa ločiti tudi med smučarskim znanjem in osebnostjo. Že na prvem skupnem treningu sem videl, da sta se s Tino ujela. Je mojster svojega poklica. Smešno je le, da so takšni ljudje, kot je on, izločeni iz smučarskega sistema. Je res potreboval mene, da sem ga vrnil?

Kje pa je v tej zgodbi Andrea Massi? V zadnjih tednih ste večkrat dejali, da ste v odnosu do Tine stopili korak nazaj. Vztrajate pri tej drži? Da. Ob tem pa ne skrivam, da je bil to zame zahteven korak. Predvsem v glavi. A zavedam se, da je na prvem mestu tekmovalka. Vem, kakšne rezultate lahko doseže. Če se moram zanjo spremeniti, se bom. Sem se že. Stopil sem korak nazaj, kar ni znak šibkosti, prav nasprotno. Dejstvo pa je, da mi pri tem zelo pomaga prav Valerio Ghirardi, s katerim odlično sodelujem. Nastala je prava sinergija. Ob takšnem človeku je lažje stopiti korak nazaj in se občasno preleviti v prišepetovalca. Tina v tem sistemu dobro deluje, zato bomo vsi skupaj vztrajali.

Lahko malce natančneje orišete, kaj v tem primeru pomeni stopiti korak nazaj? Vsa komunikacija poteka prek trenerja Ghirardija. Z njim komunicira Tina, z njim komuniciram jaz. Svoje torej povem njemu, on pa informacije posreduje tekmovalki. Zakaj? Ker se je pri moji smučarski komunikaciji s Tino pojavila zasičenost. Pravočasno smo ukrepali in našli rešitev. Gre za malenkosti, ki pa so pogosto odločilne. Vseeno pa programe še vedno sestavljam jaz. Pri tem skušam v razprave vključevati tako Ghirardija kot tudi našega odličnega serviserja Andrea Vianella.

Slovite kot oseba, ki brez dlake na jeziku pove, kar misli. Včasih grobo in povsem neposredno, včasih s prispodobo … Se morate po novih "pravilih igre" večkrat zavestno ugrizniti v jezik? Res je, moram se ugrizniti v jezik. Zame to ni preprosto. Že v otroštvu sem nerad molčal. Ostati tiho je zame neka povsem nova dimenzija. Pri tem so mi pogosto v pomoč tekaške smuči. Ko se odpravim na tek, lahko sicer veliko premišljujem, a obenem molčim, saj potrebujem sapo. V tistih trenutkih spoznavam tudi, kako velika športnica je bila Petra Majdič. Kdor mi ne verjame, naj se poda na vsaj nekajkilometrski tek.

"Tvegal sem vse, osebnega odnosa s Tino ne bom," ste v intervjuju za naš medij poudarili ob koncu pretekle sezone. Je tudi ta misel eno od vodil sprememb v novi zimi? Bi lahko dejali, da hkrati rešujete rezultatsko uspešnost in oseben odnos? Ne vem, ali je reševanje prava beseda. Osebni odnosi so pogosto primerljivi s športom. Za uspeh je treba vseskozi vlagati. Nikoli ne prideš do točke, ko si rečeš, da je vse OK, nato pa zavestno popustiš. Ne, tako ne gre. Brez stalnega nadgrajevanja ti ne bo uspelo – ne v športu ne na osebni ravni. Priznam pa, da sedem let svoje življenje postavljam na kocko. Vsak dan. Ne govorim le o svojem odnosu s Tino. V mislih imam tudi zdravje ali pa poslovno življenje. Kot vam je znano, sem bil vključen v več afer. To ima svojo ceno. Smučarski svet je majhen. Negativna propaganda torej ne izpuhti čez noč, zato sem pripravljen na vse. Če me po tem, ko bo Tina tekmovalne smuči postavila v kot, ne bo nihče poklical in povabil k sodelovanju, si bom poiskal drugo delo. Morebitne vrnitve v šolstvo ne bi označil za korak nazaj. Vsako delo je spoštovanja vredno, tudi če nisi pred kamerami. Govorim iz lastnih izkušenj, kot nekdo, ki je po atletski karieri polagal asfalt. Tudi v prihodnje bom pripravljen delati vse.

Vztrajate pri odločitvi, da je to vaša zadnja sezona na čelu ekipe Team to aMaze? Prav pred kratkim sem o tem govoril z direktorjem hrvaške reprezentance Vedranom Pavlekom. Ugotovila sva, da po delu na tako visokih obratih človek potrebuje premor. Zavedam pa se pasti umika. Če se za eno leto umakneš, te v smučarskem svetu hitro pozabijo. Če dodam prej omenjeno negativno propagando … A o tem zdaj res ne bi rad pretirano razmišljal. Osredotočen sem na sezono 2014/15, na vsak dan posebej, na vsak trening in vsako tekmo. Iskreno povedano, ne vem, kaj bom delal od marca 2015. Ne, zdaj sem se prepustil toku sezone.

Vam je po prehojeni poti žal, da Tina Maze svoje ekipe ni imela že na začetku svoje kariere svetovnega pokala? Je morala prehoditi trnovo pot s skorajšnjim koncem leta 2008, da bi na koncu dozorela za skok na smučarski vrh? Nikoli se ne bom podpisal pod trditev, da so bila Tinina krizna leta del smučarskega razvoja in zorenja. Nikomur ne privoščim položaja, v katerem se je znašla. Trdim, da je takrat slovensko smučanje s Tino na čelu po nepotrebnem izgubljalo živce, čas in denar. Morda je Slovencem položaj na najlepši mogoč način orisal Ante Kostelić, ki je pred leti, ko smo že imeli svojo ekipo, dejal, da je Tina šele takrat dobila pogoje, v katerih je delovala Janica Kostelić. V slovenskem športnem prostoru se, žal še danes, pogosto ne zna ločiti med dobrimi športniki in zunajserijskimi šampioni. V športu nismo vsi enaki. Kdor trdi, da smo, se moti ali celo laže.

Toda za Janico Kostelić je stal še večji pogon. Navsezadnje za njenega brata Ivico danes poleg vodstva reprezentance dela kar deset trenerjev in pomočnikov. Tina ima ob sebi četverico … Njihova strategija je drugačna. Morda Kostelić za delovanje potrebuje več ljudi okoli sebe. Tina je drugačna. Ceni diskretnost, zato dvomim, da bi se dobro znašla ob desetih pomočnikih. No, po drugi strani pa je tudi res, da jo obdajamo "norci", ki smo pripravljeni delati za tri hkrati. Bodite brez skrbi. Tina Maze ima znova eno najboljših ekip. Morda celo najboljšo. To bomo videli ob koncu sezone. V tem trenutku pa sem prepričan o tem, da se je vsaj približala tisti, ki smo jo sestavili v zgodovinski sezoni 2012/13.