Kako se je rodil navijaški slogan "Kdor ne skače, ni Sloven'c"

Plečnikov štadion v Ljubljani: kraj, kjer se je rodil kult nogometne reprezentance in tudi pesem "Kdor ne skače, ni Sloven'c". Foto: Sportida

"Kdor ne skače, ni Sloven'c, hej, hej, hej!" Skupni navijaški imenovalec večine reprezentančnih tekem v kolektivnih športih. Zdaj v Stožicah odmeva na tekmah futsal reprezentance na njenem domačem evropskem prvenstvu. Poznamo pa ga še iz nogometa, rokometa, košarke, hokeja … Zajadra tudi v individualne športne panoge. Občasno tudi tja, kjer je vsebinsko celo najbolj doma – na tekme smučarjev skakalcev. Ponarodeli slogan, ki se je znašel tudi v oglasih, pesmih … In kako je pravzaprav nastal?

Gre za enega od številnih povzetih in prirejenih navijaških napevov s tujih štadionov. V tem primeru iz italijanskega navijaškega kotla, le da ga tam poznajo v nekoliko drugačni obliki. Tam je slogan izključevalne narave. "Chi non salta" ali "kdor ne skače" navijači v Italiji dopolnijo z označbami nasprotnega moštva. Tako, recimo, navijači Interja prepevajo "kdor ne skače, je rdeče-črn (AC Milan)". Skakanje torej tudi v tem primeru nima kake globlje vsebine. Gre za neke vrste povezovalni zvočno-vizualni učinek, saj del štadiona takrat skače ob enotnem ritmu.

V Sloveniji še pred prvo nogometno pravljico

Korenine slovenske priredbe "Kdor ne skače, ni Sloven'c" pa segajo v sredino devetdesetih let preteklega stoletja, povsem konkretno v kvalifikacije za Euro 1996. Na ljubljanskem Centralnem štadionu za Bežigradom, ki zdaj že vrsto let klavrno propada, so se takrat začele navijaške skupine slovenskih klubov z željo po podpori reprezentanci odločneje povezovati. Po nekaj uvodnih zapletih in policijskih pomislekih so se na skupni tribuni znašli tudi člani navijaških skupine Viole in Green Dragons.

"Vsaka skupina je imela takrat seveda svoje pesmi, ki so bile za reprezentančne tekme večinoma neprimerne. Zato smo poleg klasičnih vzklikov 'Slovenija, Slovenija' iskali tudi kaj novega. Pri tem smo se, tako kot na številnih ravneh, ozirali proti Italiji," se spominja Marko Miklavič, tedaj del vodstva ljubljanske skupine Green Dragons, ki je prevzela povezovalno iniciativo in organizirano vodenje navijanja.

"Kdor ne skače, ni Sloven'c," je stalno odmevalo tudi med EuroBasketom 2017. Foto: Sportida

Prelomna tekma z Ukrajino

Navijaška parola je svoj vrhunec dosegla s kvalifikacijami za Euro 2000 in poznejšim zgodovinskim nastopom na prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. A pod kožo je obiskovalcem tekem zlezla že pred tem. Kot pojasnjujejo navijači, je bila prelomna tekma z Ukrajino v kvalifikacijah za nastop na Euro 1996. Gostje iz nekdanje žitnice Evrope so namreč takrat, 11. oktobra 1995, za Bežigradom vodili že z rezultatom 2:0, v drugem polčasu pa je sledil preobrat ter po dveh golih Saša Udoviča in enem Zlatka Zahoviča zmaga domače vrste (3:2).

"Obiskovalci tekem so tedaj pesem že poznali, a se organiziranim skupinam večinoma niso priključevali. Na tisti tekmi pa je po preobratu val ponesel vse. Še bolj izrazito je bilo to dober mesec pozneje, ko je v Ljubljani gostovala Hrvaška. Takrat smo se navijači skupaj sprehodili iz središča mesta proti štadionu, vsi preostali gledalci pa so se takrat že bolj pogosto pridruževali poskakovanju," pripoveduje Miklavič, ki se danes ukvarja z zavarovalništvom.

Amsterdam 2000: prizorišče prvega vseslovenskega navijaškega romanja Foto: Reuters

22 let pozneje …

Dobri dve desetletji pozneje si brez vzklikanja "Kdor ne skače, ni Sloven'c" večjih reprezentančnih tekem skoraj ni mogoče predstavljati. "Tisti, ki smo bili leta 1995 med vodilnimi pri organiziranem navijanju, se danes občasno tudi pošalimo, da bi morali takrat slogan avtorsko zaščititi," pripoveduje Miklavič, tudi sam nekoliko presenečen nad tem, da je pesem presegla okvire bežigrajskega štadiona, nekdanje trdnjave nogometne reprezentance.

"Napev je zelo preprost in gre hitro v uho. Z njim se ljudje znajo poistovetiti. Zato so ga navijači vzeli za svojega. Prepričan sem o tem, da nimamo drugega navijaškega slogana v državi, ki bi se tako prijel, kot se je prav ta," za konec dodaja Miklavič.