Usodni peti niz v tenisu

Igralec lahko na igrišču trdo gara, toda pri izenačenem rezultatu po štirih nizih ni še ničesar dosegel. V tenisu je lahko zmagovalec le eden. ''V petem nizu ne gre za tenis, ampak živce,'' je nekoč dejal Boris Becker, trikratni wimbledonski zmagovalec, ki je imel razmerje dobljenih in izgubljenih dvobojev v petih nizih 32-14. ''Na koncu ne zmaguješ z odličnimi točkami, ampak tako, da narediš manj napak,'' pa dodaja Šved Jonas Björkman , zato ni nenavadno, da velja pet niz za nekakšen preizkus mentalne vzdržljivosti, poleg odlične kondicijske pripravljenosti seveda.

''Težko se je za takšne obračune pripravljati mentalno. Najboljše je, da imaš dovolj izkušenj, a je psihološko precej lažje, če si fizično bolje pripravljen kot nasprotnik,'' meni Ivan Lendl, ki je osemkrat zapored igral v finalu OP ZDA (1982-1989). Kako naporen zna biti peti niz, je nazorno opisal tudi nekdaj četrti igralec sveta Brad Gilbert: ''Včasih se mi je zdelo, da sem kot boksar, ki je dobil preveč udarcev.''

Med današnjimi igralci, ki se dobro znajdejo v dolgih dvobojih, so Rafael Nadal (14-3), Novak Djokovic (12-5), Dmitrij Tursunov (11-5), Tomas Berdych (13-6) in Janko Tipsarević (13-6). ''Nadalova pripravljenost je neobičajna celo za mnogobojce,'' priznava Tursunov, Gilbert pa dodaja, da je Španec psihološko in fizično tako močan igralec, da lahko igra pet nizov, počiva deset minut in odigra še naslednjih deset nizov.

''Ko si utrujen, strah in trezna presoja izgineta, zato igra sloni bolj na instinktu. Ugotavljaš, kje so tvoje meje. Tako igralske, kakor osebnostne,'' je še opisal vso usodnost petega niza Tursunov.