Ana Ivanović: Vse skupaj se mi zdi noro

Srbska teniška igralka Ana Ivanović je imela pred kratkim za sportsnet intervju, v katerem je o svoji teniški karieri razkrila marsikaj zanimivega. Ana Ivanović ima pri 28 letih 15 lovorik s turnirjev serije WTA, leta 2008 pa je kot 20-letnica na OP Francije osvojila svoj edini turnir za grand slam. Trenutno Ana uspešno igra na turnirju v Sankt Peterburgu, kjer se je že prebila v polfinale.

V mladih letih je bila njena vzornica Monika Seleš. "Všeč mi je bilo, kako se je vedla na igrišču. Vedno je bila agresivna, kar mi je bilo izredno všeč pri tenisu – delovalo je, kot da se zares zabava. Poskušala sem jo posnemati, predvsem pri agresivnosti." Ko so Ano vprašali, ali jo je želela posnemati tudi pri glasnem vzklikanju, je odvrnila: "Ne, nikakor ne (smeh). Nikoli nisem skušala posnemati njenega vzklikanja, prav tako nisem nikoli igrala dvoročni forhend."

Mami in očetu je dala telefonsko številko

In kako se je prvič srečala s tenisom? "Gledala sem tenis na televiziji in med odmorom so bile reklame za teniške šole. Zapisala sem si telefonsko številko, jo dala mami in očetu ter jima rekla: 'S tem se želim ukvarjati.' Mama je mislila, da se šalim, vendar sem bila trmasta in nenehno govorila o tenisu. Pri petih letih sem dobila teniški lopar in tako se je vse skupaj začelo," je povedala Ivanovićeva.

Njen prodorni forhend je bil že od nekdaj glavno orožje, že kot mlada igralka je veljala za teniški talent. "Vsi trenerji, s katerimi sem delala v Srbiji, so govorili, da sem zelo talentirana in da imam velik potencial. Glede na to, od kod sem prihajala, je bilo težko. Devetdeseta leta so bila najtežja za mojo državo, potem ko smo imeli dve vojni. Težko je bilo trenirati, potovati in financirati vse to – takrat tenis pri nas ni bil priljubljen. Moja ljubezen do tenisa je starše prisilila, da so me podpirali, in imela sem srečo, da sem zelo kmalu dobila sponzorja. To mi je pomagalo, da sem igrala na več turnirjih v tujini. Vse to me je oblikovalo v profesionalno teniško igralko."

Med bombardiranjem so morali prekinjati dvoboje

Zaradi vojne v takratni Jugoslaviji in bombardiranja so bili njeni treningi časovno precej omejeni. "Bombardiranja so ponavadi trajala od poldneva do šestih zjutraj. Trenirala sem od sedmih do devetih zjutraj, potem sem večino časa preživela doma. Po nekaj mesecih smo se vedli, kot da je vse normalno … Hodili smo na turnirje, čeprav so padale bombe. Vseeno so bila posebna 'pravila'. Če so se oglasile sirene, se je dvoboj prekinil. Ko se spomnim tega … Vse skupaj se mi zdi noro. Še najbolj zato, ker so nam morali kot otrokom stvari vseskozi pojasnjevati, ampak to je bil naš način 'preživljanja'. Tenis je bil za nas preživljanje. To je vse, kar smo si želeli."

Z loparjem je tolkla ob zid bazena

Nekdanja prva igralka sveta je imela posebno izkušnjo s treningi v praznem bazenu, kjer ni bilo dovolj prostora. "Da, šlo je za zaprti olimpijski bazen. Ni bilo dovolj denarja, da bi ogrevali vodo, in ljudje ga niso uporabljali. Glede na to, da nismo imeli dovolj pokritih igrišč, so se odločili, da izpraznijo bazen in v njega položijo preprogo. Tako smo dobili dve teniški igrišči, ki sta bili od deset do dvajset centimetrov oddaljeni od zida. Seveda, dogajalo se je, da sem udarila z loparjem ob zid bazena. Kot sem že rekla, sem bila zelo mlada, ko sem dobila sponzorje. Imela sem 14 ali 15 let, tako da sem imela vse pogoje za treniranje."

Ivanovićeva je priznala, da bi, če bi izbirala partnerja, izbrala Rogerja Federerja. "Da, Roger je eden najboljših igralcev vseh časov, če ne najboljši. Tako kot vsi sem tudi jaz navdušena nad njegovim stilom igre, je sijajna oseba in v čast bi mi bilo, če bi z njim igrala v dvojicah," je sklenila srbska lepotica.