Uroš Zorman: Najvišje priznanje v karieri

Drugič v zgodovini si je slovenski rokometaš priboril mesto v idealni sedmerki (leta 2004 Vid Kavtičnik). Trenerji in komisija Evropske rokometne zveze so za najboljšega organizatorja med 16 ekipami izbrali našega reprezentanta Uroša Zormana. Slednji je s 40 asistencami na sedmih tekmah tudi najboljši podajalec tekmovanja. Žal se je moral kapetan sprijazniti s porazom Srbije v finalu in tem, da je dokončno ostal brez novega olimpijskega nastopa.

Ste že dojeli, da so vas razglasili za najboljšega organizatorja igre v Evropi? Presrečen sem. Najprej sploh nisem verjel tej novici. Zdaj šele dojemam. To, da so me izbrali, mi pomeni ogromno. Je potrditev dolgih let odrekanja, trdega dela in igranja rokometa. Zame je to največja lovorika v karieri.

Na prvenstvu ste zasedli šesto mesto. Za Slovenijo tretja najboljša uvrstitev v zgodovini … Ste lahko zadovoljni? Žal mi je za tekmo z Makedonci, ko bi jih morali premagati. Prvi polčas je bil v znamenju strahu in nervoze. Podobno kot na prvi tekmi proti Norvežanom se je pokazalo, da se mlada ekipa ob pritisku še ne zna odzvati tako, kot bi se morala. Šola, kjer smo se mnogo naučili. S temi stvarmi se bo treba spoprijeti nekoliko drugače. Potrebujemo čas.

Si kot moštvo lahko kaj očitate? Domov smo se vrnili z dvignjenimi glavami. Šesto mesto je lep uspeh. Daleč od tega, da bi zašuštrali. Daleč od tega, da smo kaj narobe delali. Ponosen sem na ekipo, soigralce. Od prvega do zadnjega. Kdo bi si pred prvenstvom mislil, da bo tako, da nam bo uspelo. Hoteli smo še več, ampak ekipa je mlada. Vsekakor je to velik uspeh za slovenski rokomet.

A ostali ste brez olimpijskih iger … Žal mi je, saj smo držali vse v svojih rokah. Priložnost je zamujena. Upal sem, da bom lahko barve naše države še enkrat zastopal na največjem tekmovanju na svetu. Verjetno zame zadnja priložnost.

Mnogi so hvalili igro slovenske izbrane vrste. Je takšna prihodnost rokometa? Kar se tiče modernega rokometa, ga mi igramo zelo dobro. V napadu igramo hiter, moderen rokomet, kjer se dogajajo tudi tehnične napake. Smo prodorni, za poraze pa smo si krivi sami, imeli smo veliko ''zicerjev''. V napadu še šepamo, v obrambi pa smo po moje med najboljšimi.

Za Slovenijo je na velikih tekmovanjih debitiralo kar sedem igralcev. Je bilo težko biti kapetan takšni ekipi? Lahko in težko. Lahko, ker mislim, da se vsi med sabo spoštujemo, kot kapetana pa me ubogajo. Težko pa zaradi tega, ker ne moreš predvidevati, kako se bo vsak posameznik odzval. Ali bo šlo zlepa ali zgrda. Sam sem takšen po značaju, da težko povem na lep način, sploh če je to na igrišču in je njegova reakcija čudna. V garderobi in sobah pa smo se vselej lepo pogovorili. Mislim, da smo se našli skupaj pravi. Interes je tukaj, kjer smo danes. Zahvalil bi se vsem soigralcem za korekten in pošten odnos. Na terenu se pozna veliko srce, ki bije za Slovenijo, za pametno in dobro igro.

Odigrali ste prvenstvo kariere. Se v prihodnjih letih še vidite v reprezentanci? Mislim, da sem na tem prvenstvu dokazal, da še nisem star, vsaj tako mislim. Dokler bo tako – dokler me bo selektor potreboval, sem tukaj. Ko pa me ne bo več potreboval, bo pač, kar bo. Ko bo prišel ta čas, se bo treba pogovoriti in narediti poslovilno tekmo.