Rok Plestenjak

Ponedeljek,
17. 10. 2011,
11.16

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Srečko Katanec

Ponedeljek, 17. 10. 2011, 11.16

8 let, 8 mesecev

Srečko Katanec: Svojo zgodbo sem že naredil

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Srečko Katanec je v pogovoru za Sportal razkril, da ga mesto selektorja slovenske nogometne reprezentance ne zanima. V prihodnosti ima drugačne cilje. Slaviša Stojanović se mu zdi primeren kandidat.

Idejni tvorec prve, verjetno najbolj spontane nogometne evforije na tem delu Alp, po vrnitvi z Arabskega polotoka še ni poprijel za nogometno delo. Ker v času selektorskega dela v Združenih arabskih emiratih ni podrobneje spremljal kvalifikacijskih tekem Slovenije, se tudi v času, ko je najbolj pereča tema izbor novega (starega) selektorja, ne čuti poklicanega, da bi solil pamet drugim. Raje uživa v jesenskih dobrinah, ki jih nudi Slovenija, ter čaka na naslednjo trenersko priložnost. Rad bi se izkusil na višji ravni, kjer želje ne bi bile večje od dejanske kakovosti kadra. Ocenil je, da tega na vročem slovenskem stolčku ne bi dočakal.

Trenutno ste brez nogometnega dela. Že kaj pogrešate nove izzive? Ne. Meni ni nikoli dolgčas. Imel sem premore, tudi večletne, a mi to ni predstavljalo težave. V moji karieri nisem imel nikoli menedžerja. Tako kot igralec kot trener. Zato nimam postavljenih nobenih ciljev, kdaj naj bi se kaj zgodilo, ali trenirati klub ali biti selektor ... Postavlja se le vprašanje, na kakšni ravni sploh trenirati. Ali delati na ravni vprašljive kakovosti in okolja? Najlažje je delati kar na najvišji.

Pa ni tam občutiti večjega pritiska? Ne, ni res. So iste zahteve, a delaš na višji ravni za več denarja. In ljudje tam analizirajo bolj poglobljeno, na vseh drugih ravneh pa se vmešava veliko ljudi, ki niso za to poklicani. Preveč je improvizacije. To leti predvsem na dogajanje v našem nekdanjem prostoru. Denimo na Makedonijo, Črno goro, pa tudi trenutno na Hrvaško. Še enkrat pravim, najlažje je na najvišji ravni. Lep primer je Alex Ferguson in Manchester United. Ali pa Arsene Wenger z Arsenalom. Letos je že izgubil z 2:8, pa 0:3 ... Izgubil je ne vem že koliko tekem, ampak ljudje analizirajo stvari, tako kot se jih mora. Ne pustijo, da okolica vpliva na njih. In prav to me zanima.

Ste ob delu v Združenih arabskih emiratih utegnili spremljati kvalifikacijski ciklus za EP 2012, ki ga je Slovenija zaključila na četrtem mestu? Moram priznati, da nisem videl niti ene tekme slovenske reprezentance, ampak le posnetke in gole. Zato nisem ravno kompetenten, da bi kaj ocenjeval. Nisem pravi naslov za to. To morajo delati strokovni komentatorji, ki naj ne bi bili trenerji. Zdaj, če imamo tudi takšne trenerje, ki v času, ko nimajo kaj početi, komentirajo na strokovni ravni, potem to sprejmem in spoštujem. Imamo tudi take strokovnjake. Glede odločanja o selektorju pa morajo največ vedeti ljudje, ki vodijo NZS.

Poznate Aleksandra Čeferina, predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS), osebno? Ne, kje pa. Sploh se še nisva srečala. Poznam ga iz medijev, kaj več pa ne.

V javnosti kroži vaše ime med osrednjimi kandidati, ki bi jih navijači radi videli na mestu selektorja. Kar mislijo mediji in navijači, me ne zanima. Mojo zgodbo sem že naredil. Mislim, da ne bi bilo v redu, ne zame ne za slovensko reprezentanco, da se vrnem na mesto selektorja.

Torej bi se, če bi vas Aleksander Čeferin snubil za mesto selektorja, ponovila zgodba izpred štirih let? Takrat vas je Rudi Zavrl želel postaviti na mesto Matjaža Keka, pa ste ga zavrnili. Dejstvo je, da so moji cilji drugačni. Želel bi delati na višji ravni, kjer bi imel dokazano kakovost in lahko z njo naredil nekaj, ne pa da bi bile želje večje od dejanske kakovosti kadra. To je moja želja. S slovensko reprezentanco sem bil na EP in SP, Slovenija po Euru 2000 ni izgubila 13 zaporednih kvalifikacijskih tekem. Kar se je zgodilo, je nekaj neverjetnega. A to je že preteklost in me več ne zadovoljuje, saj sem to že dosegel. Da bi na EP in SP prišel v četrtfinale? Lahko bi prišel, a zame to ne bi bilo nič preveč vzburljivega.

Že pregovorno izbirčna slovenska javnost pričakuje veliko. Nastope na največjem tekmovanju. Naslednjo priložnost prinašajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Braziliji. Bi se lahko Slovenija znova znašla na velikem odru? V preteklosti sem milijonkrat izjavil, da je vsaka uvrstitev na SP in EP velik uspeh. Naslednja skupina za SP 2014 je atraktivna, ker slovenska reprezentanca na papirju kotira dobro. Imamo skoraj deset igralcev v ligi 'petice'. Tega v 'mojem' času ni bilo. Imeli smo le enega. Zahovič je bil eno leto v Valencii, drugače pa ne. In letvica je lahko postavljena izredno visoko, se pa moramo vprašati, ali je to realno. Imamo igralce, ki niso v 'top' klubih, igrajo pa v 'top' ligah. Ljudje morajo znati oceniti, ali so ti igralci sposobni takšnih podvigov, da bodo favoriti v taki skupini. Nisem povsem prepričan.

Kaj pa svežina v igralskem kadru Slovenije? Ponavljam, nisem podrobno spremljal tekem, lahko pa generalno pogledam lestvico in vidim, kaj se je zgodilo. Da si izgubil doma z ekipami, ki igrajo na isti način, kot igraš ti proti močnejšim od sebe, je kriva težava igre. Sam bi kot selektor najraje igral vsako tekmo proti angleški reprezentanci. Zaradi tega, ker se njih ne podcenjuje. Oni imajo ligo, v kateri igra milijon tujcev, njihovi domači igralci od Gerrarda do Lamparda so zelo predvidljivi. Ni velike fantazije, nobenega preigravanja ena na ena. V tej fazi se z njimi da igrati. Da pa se vrnem k Sloveniji, me je zbodlo, da smo v desetih tekmah dosegli tako malo golov. Pa še Estonci in Ferci so si ga dali sami, gol Vršiča proti Srbiji pa redko kdaj vidiš. Torej obstaja neka problematika dosege gola. Če si v desetih tekmah dal tako malo golov, niti enega na tekmo, je to težava, ki pa je ne poznam, saj nisem gledal tekem. Ne vem, kaj ima Slovenija na papirju. To je vprašanje za selektorja, ki vodi ali pa bo vodil reprezentanco. On naj se s tem ukvarja.

Vi ste že vodili tujo izbrano vrsto. Najprej v Makedoniji, nato še na Bližnjem vzhodu. Kako bi se v Sloveniji po vašem mnenju na mestu selektorja obnesel tujec? Dokler ne poizkusiš, ne veš, kako je. To morajo odločiti ljudje na NZS, ki vodijo naš nogomet. Človek mora delati po občutku in stati za tem, kar dela. Znati oceniti situacijo. Vsak gotovo ni kompetenten. Ima občutek, da oceni zadevo, ni pa nobeden toliko pameten. Primer? Inter je postavil trenerja, ga zamenjal, pripeljal novega, pa se spet izgublja. Ni toliko krivice torej v samem trenerju. Treba je znati oceniti, kaj imaš.

Med kandidati za selektorja slovenske nogometne reprezentance se pojavlja tudi Slaviša Stojanović. Vaš donedavni pomočnik. Bi bil primeren kandidat? Zakaj pa ne? Je mlad, strokoven in delaven, tako da ima vse, kar zahtevajo odgovorni. V nogometu pa je žal tako, da noben klub, predsednik ali upravni odbor ne more biti nikoli prepričan, ali bo človek, ki ga bo pripeljal na določeno mesto, sposoben pripeljati reprezentanco do tiste ravni, kakršne so želje okolice. Kako se bo ujel, kako bo nastala kemija z igralci, tega nobeden ne ve. To so enigme, ki obstajajo. Slaviša bi lahko bil pravi, ker je takšen in drugačen. Bil je tudi v Sloveniji dvakrat prvak, je analitičen, priden in delaven. Potem pa so tekme, kjer je milijon različnih dejavnikov, ki odločajo v tem, ali boš zmagal ali ne.

Kako sta s Stojanovićem sodelovala v ZAE? Ve se, kakšen mora biti odnos selektorja in sodelavca. Sodelovali smo v redu in dve leti, kar se nas tiče, oddelali v redu. Prišlo pa je obdobje, ki ga vi ne poznate. Zgodilo se je pač, da smo imeli preveč poškodovanih igralcev, bil je čas ramadana ... Vseeno smo našo zgodbo zaključili korektno. Ni bilo nobenih zamer, daleč od tega. Bila je luštna izkušnja, kako delovati v novem okolju, in to je to.

Vam je sploh všeč današnji nogomet? Da in ne. Vsi igramo nek komercialni nogomet. Če imaš v ekipi šest ali pa sedem vrhunsko pripravljenih atletov, bodo imeli s teboj ogromne težave prav vsi. To je postalo pravilo. Fizika in komunikacija med igralci v taktičnem smislu sta najbolj pomembni zadevi v industrijskem nogometu. V obrambi vsi igrajo s štirimi igralci. Če se kdo odloči za tri, ga takoj napadajo. Redko kje sta še dva 'špica'. To je že veliko tveganje. Tudi če postavijo dva 'špica' po funkciji, ne bosta stala povsem v konici, ampak se bo en vračal v zvezno linijo. Če ne izpolniš zvezne vrste, je to že težava. Zato se danes izbira igralce, ki imajo fizične predispozicije, da lahko vzdržijo 90 minut. To slovenska reprezentanca ima.

Zlatko Zahovič je v pogovoru za Sportal ob 20-letnici slovenske samostojnosti napovedal, da bi se rokoval z vami, če bi se pokazala priložnost. Da pa bi morala pobuda priti z vaše strani ... Zlatko je zamešal funkcije. Bil sem selektor, on pa igralec. Z njim nimam težav. Bil je vrhunski igralec, najvišja raven, glede njegovega zdajšnjega dela pa vse najboljše. Maribor se je uvrstil v ligo Europa. Čestitke. Da pa mora priti kaj z moje strani, pa imate novinarji na voljo veliko primerov. Učite se od Diega, Teveza in podobnih, pa boste videli, o čem se pogovarjamo. O tem, da na največja tekmovanja peljemo 23 igralcev. Če bi vsak igralec, ki gre ven, ob menjavi jezno metal nogometne čevlje, potem bi jih peljali raje samo 11 ali pa 14. In še prej vprašali vsakega, ali bo užaljen, če bo zamenjan.