Torek, 12. 12. 2017, 21.00
6 let, 11 mesecev
Športnik leta 2017
Športna streznitev leta: Ne, niso bile sanje!
Goran Dragić, Ilka Štuhec in košarkarska reprezentanca Slovenije. To je smetana slovenskega športa, izbranci v tradicionalnem izboru za športnika leta, ki nas ob odštevanju do novega leta opominjajo na sanjsko športno bero.
Goran Dragić je bil po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije izbran za športnika leta. Nagrade na tradicionalni prireditvi, ki jo društvo prireja že šest desetletij, seveda ni mogel prevzeti, saj medtem polni koše v ligi NBA. Pri dekletih je naziv športnice leta pripadel Ilki Štuhec, ki je sicer ponosno prišla v Cankarjev dom, a bržčas raje ne bi, saj bi to pomenilo, da se zdrava pripravlja na tekmi v Val d'Iseru. Manjkal je tudi Luka Dončić, prejemnik priznanja za izstopajočo mlado športno osebnost. Kot del ekipe je sicer 18-letni zvezdnik madridskega Reala skupaj z Gogijem tudi nagrajenec v kategoriji ekipa leta. To je namreč postala košarkarska reprezentanca Slovenije.
Luka Dončić: tretji med športniki leta in najbolj obetaven športnik leta 2017 Kakšno leto!
Tradicionalno imenovanje najboljših športnikov v državi pa je bila kljub skromni zastopanosti prejemnikov nagrad vendarle idealna priložnost za oziranje nazaj, v leto, ki ga bo na ravni športne uspešnosti težko preseči. Še več, ob divjem športnem in življenjskem ritmu je zavedanje, da je slovenska košarkarska reprezentanca postala evropski prvak, nemara kar prehitro zbledelo. Podobno velja za herojski prispevek kapetana Dragića ali pa dosežke Štuhčeve, ki je zaradi poškodbe v olimpijski zimi zgolj gledalka.
A o letu športnih presežkov zelo zgovorno pričajo tudi dosežki, ki so bili letos premalo za državni vrh. Tako na primer za ekipo leta ni bil dovolj bron na rokometnem svetovnem prvenstvu ali pa mariborska uvrstitev v nogometno ligo prvakov. V glasovanju za športnico leta so bili preskromni argumenti popolna prevlada v plezalnem svetu ali pa naslov evropske prvakinje in svetovnem prvakinje v judu. Tudi v moški konkurenci pa so bili daleč od prestola dobitniki kolajn na evropskih in svetovnih prvenstvih v olimpijskih disciplinah, kot tudi kolesar, ki je prišel do srebra na svetovnem prvenstvu in dobil kraljevo etapo na mogočnem Touru.
Goran Dragić: leto zmaja
Čeprav leto 2017 po kitajskem koledarju ni leto zmaja, pa je vsaj pod koši vladal zmaj. Dragon. Vzdevek, ki se je v ZDA prijel Gorana Dragića. Za njim je bila dobra sezona v dresu severnoameriškega poklicnega moštva Miami Heat. A najboljše je prihranil za poletje. Za Slovenijo.
Goran Dragić: športnik leta 2017
V projektu EuroBasket 2017 je 31-letni Ljubljančan na novo definiral vlogo kapetana v slovenskem kolektivnem športu. Bil je mentor, izvrševalec, strelec, kohezivna moč ekipe in klasični vodja. Na parketu je kot organizator igre spretno vodil slovensko igro na evropskem prvenstvu v Helsinkih in Istanbulu. Ko je bila ekipa lačna košev, je zadeval. Ko je začutil razpoloženost soigralcev, je podajal. Bil je odločen in odličen, obenem pa se je na vsakem koraku trudil, da bi bili boljši tudi soigralci. Predvsem Luka Dončić, ki je pod Gogijevim okriljem zakorakal na največji oder.
Rezultat ni izostal. Slovenija je prvič v zgodovini postala evropski prvak in tako v marsičem spremenila dojemanje športnih rezultatov. Dragić pa je bil izbran za najkoristnejšega košarkarja prvenstva. Novo nagrado, tokrat za športnika leta, je prejel na daljavo. S tem je v glasovalno dodobra konservativno naravnanem novinarskem prostoru po Anžetu Kopitarju postal šele drugi predstavnik kolektivnih športov z nagrado za prvega športnika države.
Ilka Štuhec: kristalna pravljica
Podobno kot Dragić, ki je prvič postal športnik leta, je športna druščina novinko pozdravila tudi v ženski konkurenci. Po Tini Maze, Špeli Pretnar in Nataši Bokal je Ilka Štuhec postala četrta alpska smučarka, ki je po osamosvojitvi postala športnica leta. Še pod jugoslovansko zastavo pa so slovenske športnice leta postale Mateja Svet, Andreja Leskovšek in Bojana Dornig.
Ilka Štuhec: svetovna prvakinja, športnica leta
Ilka tudi po svojem tekmovalnem opusu spada v to druščino večnih. Pri tem pa v oči bode, da je ključne članske rezultate dosegla v sezoni 2016/17. Še 1. decembra 2016 je bila tekmovalka brez ene same uvrstitve na stopničke za zmagovalke na tekmah svetovnega pokala in brez odličja na velikem tekmovanju. Tri mesece in pol pozneje je Štajerka potegnila črto pod svojo z naskokom najuspešnejšo sezono v karieri. V njej je slavila sedem zmag in bila skupno trinajstkrat na stopničkah. Postala je prepričljivo najboljša smukačica svetovnega pokala, ob tem pa je na vrhuncu sezone v St. Moritzu osvojila tudi naslov svetovne prvakinje. Poleg malega smukaškega globusa, prvega v zgodovini za slovensko smučanje, je ob koncu sezone v Maribor prinesla še mali globus za kombinacijsko zmago ter srebrni kolajni za drugi mesti v superveleslalomskem in skupnem seštevku svetovnega pokala.
Bila je v šampionskem transu. Ko je vstopila v štartno hišico tekem hitrih disciplin, je bila vedno kandidatka za zmago. Visoko je merila tudi v preostalih disciplinah, kar je bil odličen predolimpijsko obet. Vseeno pa bo morala za novo olimpijsko priložnost počakati še dobra štiri leta, saj si je na pragu nove sezone poškodovala koleno.
Evropski prvaki!
Košarkarska reprezentanca: Ne, niso bile sanje
Zanimivo je, da je bila košarkarska reprezentanca ekipa leta že v letih 1992 in 2005. V prvim primeru predvsem na račun ponosnega osamosvojitvenega zanosa in pogumnega nastopa v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. V drugem pa zaradi prvega preboja v četrtfinale EP. A večinoma so bili prav slovenski košarkarji tisti, ki so se na velika tekmovanja odpravljali z bremenom velikih pričakovanj javnosti, v domovino pa kot po pravilu vračali sklonjenih glav.
Letos dvomov o ekipi leta ni bilo. Naslov evropskega prvaka, dosežen po devetih zaporednih zmagah v Helsinkih in Istanbulu, je namreč za številne kar največji dosežek slovenskega (ekipnega) športa.
Goran Dragić, Luka Dončić, Matic Rebec, Aleksej Nikolić, Anthony Randolph, Gašper Vidmar, Edo Murić, Klemen Prepelič, Jaka Blažič, Sašo Zagorac, Vlatko Čančar in Žiga Dimec pa so junaki, ki so se podpisali pod zgodovinski podvig. Jasno, ob dirigentski vlogi srbskega selektorja Igorja Kokoškova, ki je ekipo vodil z neverjetno mirnostjo, igro pa prilagodil igralskim značilnostim izbrane dvanajsterice.
2