Spektakel ob domžalski garažni hiši in sodček, ki je teden dni zmrzoval v ribarnici #foto

Atraktivno tekmovanje v lednem plezanju so izpeljali na umetni plezalni steni, pripeti na zunanji del garažne hiše na Masljevi ulici v Domžalah.

Gre za prvo t. i. drytooling umetno steno v Sloveniji, ki se s pomočjo lesenih plošč, ki steno ščitijo pred udarci cepinov in derez, iz klasične stene za športno plezanje pozimi prelevi v steno za ledno plezanje in v hladnejšem obdobju leta omogoča treninge plezanja z orodji. Tekmovalci si pri plezanju pomagajo s cepini in posebno plezalno obutvijo z avtomatskimi derezami.

Kranjčanka Katja Brunec, novinka v tekmovalnem lednem plezanju, je zasedla 6. mesto in drugo v SHS-pokalu. Foto: Urban Urbanc

Zakonca Pečjak za ustanovitev evropskega pokala kot premostitev prehoda z vaških tekem na svetovno raven

Začetnikoma tega športa pri nas ali, še bolje, glavnima vlečnima konjema te panoge v Sloveniji, inovatorju in strokovnjaku za električno mobilnost Andreju Pečjaku ter njegovi ženi Jasni, se je kmalu po postavitvi stene porodila ideja o ustanovitvi evropskega pokala, kjer bi tekmovalcem omogočili lažji prehod z manjših, recimo jim vaških, tekem na zahtevnejše tekme svetovnega pokala, hkrati pa bi jim omogočil izmenjavo izkušenj in druženje.

"Domžalska stena je bila velik 'buster', smo si pa od nekdaj prizadevali k nam privabiti čim več mednarodne konkurence, kar nam lepo uspeva," je povedala Pečjakova, nekdaj tudi sama tekmovalka v lednem plezanju, oba z možem pa sta tudi mednarodna sodnika za ledno plezanje.

Tekmovanje v lednem plezanju je prava paša za oči. Poleg oprimkov steno popestrijo različni ledeni detajli, kot so ledeni sodi in lesene sveče, ki imitirajo ledene sveče. Ledene sodčke izdelajo tako, da kovinsko konstrukcijo potopijo v plastičen sod z vodo in nato približno teden dni zamrzujejo v hladilnici. Foto: Urban Urbanc

Domžale (že) lani najboljše prizorišče tekme v lednem plezanju

Evropski pokal je zaživel lani, Domžale so se že prvo leto znašle na seznamu gostiteljic tekmovanja (tekmovalci so slovensko prizorišče izbrali kot najboljše med vsemi), sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Domžalska tekma poteka pod okriljem Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA - Pečjak je v njeni Komisiji za ledno plezanje predstavnik Planinske zveze Slovenije) in pokroviteljstvom Občine Domžale, organizirala pa sta jo Planinsko društvo Domžale in Komisija za gorske športe PZS.

Naslednji dve tekmi evropskega pokala bosta na Slovaškem in Finskem. Vse tekme potekajo na umetnih stenah, ki so tehnično bolj zahtevne kot naravne, poleg tega vsem tekmovalcem omogočajo enake pogoje, česar v naravi zaradi spreminjanja plezalne podlage ni mogoče zagotoviti.

Švicarski tekmovalci so osvojili kar pet od šestih kolajn, ki so jih podelili po sinočnji tekmi. V moški konkurenci je zmagal Rus Nikolaj Primerov, ki je po poroki s Švicarko začel zastopati švicarske barve, drugo mesto je osvojil Lukas Goetz (na levi), tretje pa še en Švicar Alexander Werren. Foto: Urban Urbanc

Tudi podelitev v ženski konkurenci je minila v znamenju rumenih švicarskih bund. Med zmagovalke se je vpisala Švicarka Sina Goetz, drugo mesto je pripadlo Švicarki Vivien Labarile, tretje pa Francozinji Marion Thomas. Foto: Urban Urbanc

Švicarji v rumenih bundah okupirali zmagovalni oder

V Domžalah je nastopilo 31 tekmovalcevm, tudi devet slovenskih, iz 12 držav. V finale najboljših osmih sta se od naših uvrstili Maja Šuštar in novinka v svetu tekmovalnega lednega plezanja Katja Brunec, medtem ko je vseh šest slovenskih moških predstavnikov obstalo v kvalifikacijah.

Kar pet kolajn je romalo v Švico. Zmaga je pripadla Rusu s švicarskim potnim listom Nikolaju Primerovu, ki si je v desetletju tekmovanj v lednem plezanju nabral goro izkušenj (lani je bil v Domžalah tretji), in Švicarki Sini Goetz.

Najboljše tri v slovensko-hrvaško-srbskem pokalu v lednem plezanju: Katja Brunec (2. mesto, na levi), Maja Šuštar in Srbkinja Katarina Manovski. Foto: Urban Urbanc

Najboljša Slovenka Maja Šuštar, ki se z lednim plezanjem tekmovalno ukvarja šele drugo sezono, s plezanjem v različnih oblikah pa ž več kot 25 let, je osvojila 4. mesto. Že drugič zapored je slavila v odprtem slovensko-hrvaško-srbskem pokalu (SHS) v lednem plezanju. Tako kot večini tekmovalk, ji je največ težav povzročal prehod čez izmuzljivi ledeni sodček.

"Ob ogledu smeri sem mislila, da bom s soda napredovala na oprimek, ko sem bila tam, pa sem ugotovila, da ne bo šlo. Odločila sem se za improvizacijo, ki pa je nisem imela izdelane v glavi in ni šlo naprej. Z današnjim nastopom sem zadovoljna z vidika, da sem dala od sebe res vse, napredek opažam predvsem na tehnični ravni, bi pa lahko izboljšala še kondicijsko pripravo," je pripovedovala tekmovalka iz Tuhinjske doline, ki veliko časa namenja tudi športnemu plezanju in hribolazenju, vse skupaj pa usklajuje s službo in družino. Po izobrazbi je biologinja z doktoratom iz biomedicine, zaposlena pa je na Očesni kliniki UKC Ljubljana.

Na 6. mesto sinočnjega spektakla se je uvrstila Katja Brunec, skupno druga v pokalu SHS. V ženski konkurenci je nastopila tudi Nadja Korinšek, ki je sinoči zasedla 9. mesto, v SHS-pokalu pa končala na skupno 4. mestu.

Najboljši v SHS-pokalu v moški konkurenci: med sva Slovenca, Jako Hrasta in Edvina Nepužana, se je vmešal Hrvat Mario Musulin, ki je Hrasta v skupnem seštevku pokala prehitel ravno s 5. mestom na domžalski tekmi. Foto: Urban Urbanc

Drugo mesto v SHS-pokalu v moški konkurenci si je prislužil slovenski tekmovalec Jaka Hrast, ki se mu je včerajšnji nastop pred domačimi navijači ponesrečil. Tekmo je sklenil na 19. mestu. "Verjetno so bila pred domačo tekmo malce prevelika pričakovanja, saj sem na prejšnji tekmi v Bernu kvalifikacije končal kot prvi, v finalu pa naredil začetniško napako in bil osmi. V Domžalah sem malo brezglavo štartal in nepričakovano me je odneslo na oprimku," je razloge za ponesrečen nastop poiskal po tekmi.

Najboljšo slovensko uvrstitev v moški konkurenci si je z 11. mestom priplezal Vili Guček. Zasedel je drugo mesto v SHS-pokalu, kjer je Slovenija ekipno zmagala. Edvin Nepužlan je osvojil 14. mesto in tretje v SHS-pokalu. Miha Habjan je bil 15., Tine Cuder dve mesti za njim, Tom Turšič pa je osvoji 22. mesto.

Janez Svoljšak, edini Slovenec, ki se lahko pohvali z zmago na tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju, je bil odgovoren za postavitev smeri. Foto: Urban Urbanc

Uganke v steni pod taktirko Janeza Svoljška

Vse smeri je postavil Janez Svoljšak, evropski prvak v lednem plezanju in edini Slovenec, ki se lahko pohvali z zmago na tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju.

Več o Janezu Svoljšku si lahko preberete v prispevku:

Sportal Trenira v domači garaži, se uči na lastnih napakah in podira mejnike (video)

"Pri postavljanju smeri v steni je najbolje, če eden doseže vrh, preostali pa se zvrstijo nižje, tako da ne prihaja do delitve mest. Dobro je, če je smer postavljena tako, da tekmovalci s stene ne padejo že prezgodaj in da v steni ni nobenega takega giba, ki bi bil preveč selektiven. Smer se postavi na podlagi štartne liste oz. na podlagi kakovosti tekmovalcev," je povedal Svoljšak, ki je bil s sinočnjim razpletom zelo zadovoljen. "Težko bi bilo boljše. Pri ženskah smo skoraj dosegli vrh, bil je dotik, pri fantih pa dva vrhova, a je bilo med njima skoraj dve minuti razlike, tako da so se vsi zelo dobro razporedili."

Foto: Urban Urbanc

Opisal je, kako se sploh loteva postavitve smeri. "Pomagamo si z različnimi ledenimi detajli, kot so lesene konstrukcije in ledeni sodi."

Sodček izdelajo tako, da kovinsko konstrukcijo potopijo v plastičen sod z vodo in ga približno teden dni zamrzujejo v hladilnici (tokrat v edni od slovenskih ribarnic). V kvalifikacijah so na steno obesili dva lesena tramova, v finalu pa leseno svečo, s katero so imitirali ledene dele, omogočajo pa identično tehniko kot pri plezanju po ledu.

"Sveča ima eno luknjo, v katero je mogoče vpeti cepin, nekaj lukenj pa morajo tekmovalci s cepini zabiti sami. Ob pogledu na dogajanje mislim, da smo kar dobro ocenili zahtevnost smeri," je bil ob videnem zadovoljen 24-letni Škofjeločan, ki v domači garaži še vedno trenira gibe, ki mu koristijo pri plezanju, medtem ko je tekmovalno ledno plezanje za zdaj opustil.

Foto: Urban Urbanc

Zametki lednega plezanja v Sloveniji že pred tremi desetletji

Ledno plezanje ima v Sloveniji že skoraj 30-letno tradicijo. Prve tekme v lednem plezanju so v Sloveniji izvedli že v začetku 90. let prejšnjega stoletja (tekme je gostil Bohinj), državni pokal pa so uvedli leta 2000.

Pod vidnejše dosežke se je leta 1997 podpisal Janez Jeglič - Johan. Na neuradnem svetovnem prvenstvu v Courchevelu v Franciji, ki je predstavljal začetke zdajšnjega svetovnega pokala, je slavil v težavnosti in hitrosti. Od leta 1999 do leta 2005 so opaznejše rezultate dosegali Aljaž Anderle, Klemen Premrl in Primož Hostnik, leta 2009 pa je Matevž Vukotič zmagal na tekmi svetovnega pokala v Mlačci pri Mojstrani in osvojil zmago v svetovnem pokalu v disciplini hitrost.

V svetovnem pokalu sta med letoma 1997 in 2002 tekmovali tudi Alenka Jerala in Jasna Pečjak, pozneje pa še Tanja Grmovšek, ki se ji je na eni od tekem svetovnega pokala uspelo uvrstiti tudi v finale.