Sašo Filipovski: Ljudje, ste gluhi in slepi?

O Realu in pripravah na nov petkov evroligaški večer v Stožicah ste v tem tednu že veliko povedali, nemara tudi vse, kar lahko. Kaj pa zdravje? Hvala za vprašanje. Dobro. Na telesni ravni smo vsi zdravi.

Kaj pa mentalno zdravje? Težko je. Tega ne skrivam. Pogrešam predvsem več sproščenosti. To je tisto, kar nas je krasilo na začetku sezone, zdaj tega nimamo. Zakaj? Ljudje nas gledajo in nam naglas štejejo poraze. Da, tudi tiste poraze, ki so povsem normalni in pričakovani. Takšne narave je večina. Izjema, česar nikakor ne skrivam, je zadnji spodrsljaj v domači dvorani, ko nas je v ligi ABA ugnal MZT iz Skopja. Mar je prav, da nam očitajo poraze proti Panathinaikosu, Fenerbahčeju ali Cedeviti? Res je, da ni prijetno izgubljati. Boli predvsem serija porazov. A treba je biti realen. Poraz je poraz, a zanima me tudi igra. Nismo igrali slabo. Žal tega nismo ponovili ob že omenjenem gostovanju Makedoncev. Ta poraz, ki je posledica živčnosti v napadu, nas je razočaral. Toda sezona se nadaljuje. Pred nami je že Real.

Če bi se oklenili vaših besed, bi lahko dejali, da bo nov poraz nekaj povsem pričakovanega in naravnega … Real kandidira za naslov evropskega klubskega prvaka. Vesel bom, če se bomo Špancem lahko pošteno postavili po robu. Ob tem bi opozoril na tekmo španskega prvenstva. Tekmec je bila Murcia, odlična ekipa torej. Real je že ob polčasu vodil z dvajsetimi točkami prednosti. V domačem prvenstvu ne poznajo poraza, v evroligi so klonili le proti Fenerbahčeju, pa še to po vroči končnici, pred tem pa so vseskozi vodili. Ne bom se ponavljal in govoril o kakovosti posameznikov našega tekmeca. Recept je lahko le ekipna igra z zavzetim pristopom vsakega posameznika.

Porazi imajo prav gotovo tudi svojo ceno. Sami ste si, kot kaže, že nalili čistega vina. Kako pa na vse skupaj gleda vodstvo kluba? Vam je že kdo namignil, da je nezadovoljen s trenutno rezultatsko bero? V klubu ni nezadovoljstva. Žal tega ne morem trditi za okolico. Ne vem, ali so ljudje slepi in gluhi. Pred sezono smo jasno in glasno povedali, da je to nova Olimpija. To ni tista Olimpija, ki vsako leto lovi top 16 v evroligi ter se bori za vrh v ligi ABA. Ne! V Ljubljano smo zvabili več nadarjenih slovenskih košarkarjev ter napovedali poraze. Dejal sem, da moramo ostati potrpežljivi. V Evropi je vsaka zmaga velikanski uspeh, v ligi ABA pa lovimo peto mesto. Borimo se za vstop v evropski pokal. Ljudje so to preslišali. Gledajo tekme, žal v vse manjšem številu, in pričakujejo čudeže. Obžalujem takšno ozračje. V takšnem okolju se denimo izjemno nadarjeni Klemen Prepelić težje razvija. Čez noč ne more postati zvezda, pa čeprav bi to vsi radi. V Unionu Olimpiji je težko uspeti, saj so tu pritiski največji. Imamo najmanjši vložek, a po drugi strani velikanska pričakovanja. Kot trener s tem živim, saj vem, da korenitih sprememb v miselnosti ne bom dosegel. Sem potrpežljiv, okolica ne. Priznam pa, da sem se s tem nehal obremenjevati. Hodim po svoji poti, za katero menim, da je dobra.

Po vaši oceni je torej ključna težava ozračje okrog članske ekipe? Ljudje štejejo poraze proti Panathinaikosu, Fenerbahčeju … Tudi zmage proti Cantuju in v ligi ABA so se hitro pozabile. Morda je to napoved naše usode. Ne vem. Delam in usmerjam fante. Kljub vsemu se trudim, da bi ustvaril dobro vzdušje. Žal je to večkrat nemogoče. Nimamo pravega miru. Začelo se je z Alenom Omićem. Prah, ki se je dvignil v znani zgodbi o njegovem agentu in Košarkarski zvezi Slovenije, ga je za dober mesec dni oddaljil od prave psihološke pripravljenosti. Tudi Prepelić ne more kar tako pozabiti zgrešenih prostih metov in kakšne usodne izgubljene žoge. A če želimo imeti kakovostnega košarkarja, moramo vsi skupaj delati v tej smeri. Osnova je dobra. Fant je namreč zelo nadarjen. Zasluži si priložnost. Upam, da ga kritike ne bodo potrle. Navdušuje me njegov pogum. Da, rekel bom, da ima ''jajca''. Verjemite mi, da je lažje delati s takšnim košarkarjem kot pa z desetimi bojazljivci.

Se nemara ne bojite, da bi pod težo "neupravičenih zahtev občinstva" popustil še kdo s škarjami in platnom v rokah? Čutim podporo vodstva kluba. Verjemite pa mi, da bodrilni besedi v Stožicah sledi deset kritik nekje drugje. Očitke bi lahko že zbiral. Omenil bom kritiko na račun Blažičeve igre v Rusiji. Je igral slabo? To pravijo vsi tisti, ki pogledajo le število točk. Če poenostavim, štejejo le zmage, štejejo le točke. Slišal sem tudi, da fantje niso bili borbeni ob ljubljanskem gostovanju Panathinaikosa. Hm, znova ocena brez upoštevanja vseh okoliščin. Igrali smo oslabljeni in poškodovani, a se vseeno borili po najboljših močeh. No, Panathinaikos pa igra zelo potrpežljivo. Igrajo ''pepčka''. Lahko tečeš in se trudiš, a tekmec ima nadzor nad igro. Ali naj zdaj moj igralec tekmeca s pestjo udari po zobeh, da bodo ljudje priznali borbenost?! Ne, treba je ostati v okviru košarkarskih pravil. Po tem pogovoru bo prav gotovo kdo dejal, da ne sprejemam kritike. Ni res. A treba je ostati realen. Še enkrat bom poudaril, da bi morali v zadnjem krogu ligi ABA vknjižiti par točk. Toda to je ena tekma. Pri vseh drugih pa so ljudje gluhi in nepotrpežljivi. Ob tem se poraja vprašanje, koliko časa bodo fantje še zdržali ob takšnih pritiskih.

Ali je po povedanem sploh "dovoljeno" vprašanje o zmagi nad Realom? Žoga je okrogla. Še vedno. Tudi želje nam nihče ne more očitati ali odtujiti. Zavedati pa se je treba, v kakšnih krogih se gibljemo. Verjetno veste, koliko je letos v prvo ekipo vložil moskovski CSKA. Ne le to, na klop se je vrnil veliki Ettore Messina. Mar si lahko takšna ekipa dovoli domači poraz proti Barceloni z dvajsetimi točkami razlike? Hm, nam očitajo tesen poraz proti Fenerbahčeju, pa smo pravi palčki. Ne, ne gradim si obrambnega zidu, ne nizam izgovorov. Jaz sem tisti, ki igralcem daje priložnost. Tudi s porazi se učijo in napredujejo. Ščitil jih bom, dokler bom imel dovolj moči. Zdaj bi rad le umiril žogo. Govorim o realnem stanju. Vlado Ilievski bi nam prišel zelo prav, pa si ga nismo mogli privoščiti. No, zdaj je rezervni igralec v Cedeviti. Kaj pa naše tuje okrepitve? Zadovoljen sem z njimi. Tega ne skrivam, a poglejte, kakšna je njihova zgodovina. Dylan Page je igral v klubih z dna španske lige. Aron Baynes je v našem klubu dominanten, pred tem pa je lovil odpadne minute v Litvi in Nemčiji. Še bi lahko našteval. Smo nizkoproračunska ekipa, krepko cenejša od lanskoletne. Vsi skupaj ne dosegamo niti milijona evrov.

Ocenjujete, da gre le za prehodno obdobje? Potrpežljivo delam. To je vse, kar lahko rečem.

Tudi priponke nerednega plačnika se Olimpija nikakor ne more znebiti … Teh težav ne bi obešal na veliki zvon. Zaupam upravi kluba. Le-ta z izplačili skrbi, da tuje okrepitve ostajajo. Ni skrivnost, da so tuji klubi že pokazali zanimanje za Dominica Watersa. Tudi Baynes, Salin in Page bi zlahka našli novo klubsko okolje.

Govorite o igralcih. Kaj pa trener, ki niza poraze in je staroselec med upniki? Kaj si reče, ko se pogleda v ogledalo? Rad delam v Olimpiji. Uživam v sodelovanju s temi fanti.

Za konec … Kdo bodo prvaki evrolige, lige ABA in slovenskega prvenstva? V evroligi je najbolj prijetno presenečenje Žalgiris, stavim pa na našega tokratnega tekmeca, torej na igralce Reala. V ligi ABA se obeta oster obračun za vrh, glavno vlogo pa bodo odigrali Cedevita, Cibona, Partizan in Crvena zvezda. Močna je tudi Igokea, a dvomim, da je zrela za evroligo. V slovenski ligi pa … Olimpija mora prekiniti Krkin niz. A pot do končnice DP je še zelo dolga.