Ponedeljek, 24. 4. 2017, 4.00
5 let, 7 mesecev
Ob obletnici smrti #IzArhiva
Na današnji dan se je v Himalaji iztekla pot legendarnega Nejca Zaplotnika #foto #video
Nejc Zaplotnik, karizmatični alpinistični hipi in zaljubljenec v gore, kot ga je opisal hrvaški alpinist Stipe Božić, je v snežnem plazu pod osemtisočakom Manaslu umrl na današnji dan pred 34 leti. Le nekaj dni pred smrtjo, 15. aprila, je praznoval 31. rojstni dan. Čeprav se je njegova pot iztekla, pa njegova literarna Pot živi naprej.
Nejc Zaplotnik je bil član jugoslovanske alpinistične odprave, ki je leta 1975 osvojila Makalu, prvi "slovenski" osemtisočak. Skupaj s sokrajanom, Kranjčanom Andrejem Štremfljem, je splezal na Gašerbrum 1 in bil leta 1979, prav tako s Štremfljem, prvi Slovenec, ki je stopil na vrh najvišje gore sveta Mount Everest. Foto: Stipe Božić Nejc Zaplotnik je bil eden od najboljših alpinistov svoje dobe. Čeprav od njegove smrti te dni mineva že 34 let, njegovo ime poznajo tudi mlajše generacije.
Pa ne samo zato, ker je bil član jugoslovanske alpinistične odprave, ki je leta 1975 osvojila Makalu, prvi "slovenski" osemtisočak, zato, ker je s sokrajanom, Kranjčanom Andrejem Štremfljem, splezal na Gašerbrum 1 ali zato, ker je bil leta 1979, prav tako s Štremfljem, prvi Slovenec, ki je stopil na vrh najvišje gore sveta Mount Everest, temveč tudi zato, ker je avtor globoko razmišljujoče alpinistične knjige Pot, ki je pritegnila in še vedno pritegne tudi pozornost nealpinistične javnosti.
V Kranju so se mu poklonili z doprsnim kipom in spominsko vitrino
Jernej Nejc Zaplotnik se je rodil 15. aprila 1952 v Kranju. V njegovi okolici, natančneje v vasi Rupa, je tudi živel. Obiskoval je kranjsko gimnazijo, tam so leta 2011 v njegov spomin odprli spominsko vitrino z njegovimi osebnimi predmeti.
Še pred maturo med gorske reševalce, pri 19. letih v zakonski stan
V tretjem letniku gimnazije se je pridružil alpinističnemu odseku PD Kranj in še pred maturo postal gorski reševalec. Veliko je plezal s prijateljem Tonetom Perčičem. Pri komaj 19 letih se je poročil z dve leti mlajšo Mojco, rodili so se jima trije sinovi. Najmlajši, ki je zbolel za duševno boleznijo, si je pred leti vzel življenje.
Življenje v peti prestavi
Njegova žena je v enem od intervjujev povedala, da je Nejc življenje živel v peti prestavi, da je bil povsem običajen mlad fant, ki je imel rad vsakdanje življenje, a je našel nekaj, kar mu je to življenje dodatno oplemenitilo.
Priporočamo:
- Intervju z Reinholdom Messnerjem: Smrt se približuje in to moram sprejeti (audio)
- Četrt stoletja, odkar ste se zakonca Štremfelj zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov
- Prvi Slovenec, ki je stopil na vrh K2, in očividec naj vzpona leta 2016 #intervju
- Stipe Božić: Kot alpinist nisi bog, si pa blizu #intervju
- Tone Škarja: Zakaj bi nekdo lezel in praskal tam, kjer ni nobenega življenja #intervju
"Vsi so vedno govorili, da so vsa dekleta zaljubljena vanj, vsi fantje pa berejo njegovo knjigo zato, da bi ugotovili, zakaj," je še razkrila. Bil je nekonfliktna osebnost in, kot je v dokumentarnem filmu z naslovom Manaslu – Konec življenja Nejca Zaplotnika povedal Ang Phurba, vodja šerp na Manaslu, zelo prijazen do domačinov in tudi zato zelo cenjen.
Priporočamo:
Intervju z Mojco Zaplotnik Jamnik: Z Nejcem sva bila smešna sto na uro
Mojca Zaplotnik Jamnik, vdova pokojnega Zaplotnika
Ledeni grob pod Manaslujem
In prav Manaslu je bil za Zaplotnika usoden. Na odpravo ga je povabil hrvaški alpinist Stipe Božić, dokumentarist številnih himalajskih odprav, ki je menil, da Manaslu presega sposobnosti splitskih alpinistov, ki so pod klubsko zastavo Planinskega društva Mosor organizirali odpravo na ta nepredvidljivi osemtisočak.
Božić, Zaplotnik in Viki Grošelj, ki so ga prav tako povabili v odpravo, so bili stari plezalni tovariši. Skupaj so leta 1979 plezali že na Everest in leta 1981 na Lotse. Cilj je bil preplezati spodnji del stene Manasluja po Tirolski steni, nato pa po še nepreplezanem zahodnem grebenu naravnost na vrh.
Njihove pogumne načrte, ki so se do 24. aprila 1983 uresničevali kot po maslu, je ta dan končala tragična nesreča. Božić jo je označil za katastrofo, ki je nastala iz objektivnih razlogov, žrtvam ni bilo pomoči.
Kip Nejca Zaplotnika stoji v Kranju, pred sedežem Planinskega društva Kranj.
Zaplotnik je obiskoval kranjsko gimnazijo, kjer so leta 2011 v njegov spomin odprli vitrino z njegovimi osebnimi predmeti, tudi pisalnim strojem, na katerega je natipkal znamenito knjigo Pot.
Ni šlo za človeško napako, ampak za potezo narave, za zlom ledenika. Obsežen snežni plaz z več tonami ledu je Zaplotnika in splitskega alpinista Anteja Bućana presenetil med sestopom iz višinskega tabora. Nejca je iz ledenega groba odkopal Grošelj, ta se je po naključju znašel v bližini in po radijski zvezi obvestil bazni tabor, da se nekaj dogaja, medtem ko posmrtnih ostankov Anteja Bućana niso nikoli našli.
Manaslu - Konec poti Nejca Zaplotnika from Anže Čokl on Vimeo.
"Nemogoče bi ju bilo rešiti. Ko je plaz zgrmel mimo, smo takoj stekli na kraj nesreče, a žal smo bili prepozni," se je tragičnega dogodka pred 32 leti spominjal Božić. Najprej so našli fotoaparat, nato nahrbtnik in nazadnje še Nejčevo truplo. Kot je Grošelj povedal v dokumentarnem filmu Manaslu, se mu je takrat začel podirati svet.
Pokopali so ga na "najlepšem, najbolj osamljenem in najbolj žalostnem kraju Himalaje"
Nejca so pokopali na morenskem robu ledenika pod južno steno Manasluja, osme najvišje gore sveta oziroma, kot je v eni od ponatisov knjige Pot zapisal Grošelj, na "najlepšem, najbolj osamljenem in najbolj žalostnem kraju Himalaje".
Tja je leta 1996 pripeljal tudi Zaplotnikovo vdovo Mojco in njune tri sinove. Izklesana plošča v spomin na oba umrla alpinista je nekoliko nižje.
O spominski poti je novinar, pesnik in pisatelj ter avtor popotniške literature Željko Kozinc (intervju z njim si boste v kratkem lahko prebrali na Siol.net) skupaj z Grošljem napisal knjigo z naslovom Pot k očetu. Fotografije je prispeval Joco Žnidaršič.
Grošelj se je predlanskim, ob 40. obletnici prvih slovenskih vzponov na Makalu (8.463 metrov) s spominsko odpravo vrnil v Nepal. Želel je obiskati tudi Zaplotnikov grob, a je tam našel le skale, ki jih je tja zanesel ledenik.
(Odlomek iz knjige Pot avtorja Nejca Zaplotnika.)
Pot, alpinistična biblija, Mali princ, zenovsko filozofsko besedilo
"Nikdar nisem bil v smrtni nevarnosti, saj sem prepričan, da smrtne nevarnosti ne preživiš. Če ostaneš živ, ni bilo nikdar tako hudo, kakor je bilo videti v tistem trenutku," je Zaplotnik zapisal v knjigi Pot, ki jo imajo številni za prvo in edino alpinistično biblijo in enega od razlogov, zaradi katerih je spomin nanj še danes tako živ.
Knjiga, ki jo je Zaplotnik napisal pred 8. marcem leta 1981 in jo ženi (v njej je posebno posvetilo: Knjigo posvečam mojemu najboljšemu prijatelju – ženi Mojci) podaril za dan žena, je doživela že osem ponatisov.
"Pot je odlično napisana, tako zadene v srčiko kot Mali princ. V njej je vse, od filozofije do odlične vsebine, zadel je bistvo v vseh sto odstotkih," pravi hrvaški alpinist in snemalec številnih alpinističnih odprav Stipe Božić.
Stipe Božić jo primerja kar s knjižico Mali princ ali besedilom zenovske filozofije v alpinizmu.
Da gre za nadpovprečno besedilo, so prvi bralci ugotovili takoj. "Ko nam je Nejc dal v branje rokopis, smo ga vprašali: 'Ti, Nejc, pa kaj bomo po tem, kar si napisal ti, sploh še mi pisali," se spominja splitski alpinist.
Pot je doživela osem ponatisov.
"Pot je odlično napisana, tako zadene v srčiko kot Mali princ. V njej je vse, od filozofije do odlične vsebine, zadel je bistvo v vseh stotih odstotkih.
Naredil je ogromen preskok od vsega, kar se je prej pisalo o alpinizmu. Ko nam je dal rokopis, smo ostali brez besed. Nismo bili ljubosumni, ampak samo globoko presenečeni. V pozitivnem smislu," je svoje razmišljanje o literarnem delu slovenske alpinistične ikone sklenil Božić.
2