Manekenka s teniških igrišč

Hercogova ima pri 22 letih v vitrinah dva osvojena turnirja WTA, časa za nove podvige pa še več kot dovolj. Nekatere igralke so zablestele šele mnogo pozneje, zato se upravičeno nadeja novih uspehov. Nadarjena in odprta do življenja išče priložnosti v novih izzivih in ob starih prijateljih.

Pred začetkom minule sezone ste bili 36. igralka sveta, danes ste štirideset mest nižje. Kakšni občutki vas ob omenjenih dejstvih prevevajo pred prihodnjimi meseci? Glede na to, kaj vse se mi je dogajalo, lahko rečem, da je padec minimalen. Seveda bi si želela, da se vrnem na iste položaje in še višje, ampak glede na vse poškodbe sem lahko zadovoljna, kako se je vse skupaj odvilo. Gledam samo še naprej, to sezono sem pozabila in je res že čisto za mano. Treba je vedno gledati dalje, posegati višje in biti pozitiven, samo s takšnim načinom lahko napreduješ.

Prihajajoče odprto prvenstvo Avstralije je eden vaših najljubših turnirjev, v zadnjih treh letih pa ste se vedno zelo hitro poslovili. Kako gre to skupaj in kakšna so vaša pričakovanja? Vsako leto smo se dobro pripravljali, ampak na koncu se je vedno pokazalo, da sem potrebovala nekaj mesecev, da sem ujela tekmovalni ritem. Upam, da bo letos z novim pristopom drugače. Morda bomo izpustili tudi kakšen uvodni turnir, poskušali narediti preklop … Treba je poskusiti nove stvari, jaz sem vedno za to. Mogoče sem se po vseh poškodbah vrnila malo drugačna kot prej in drugače gledam na stvari. Treba je uživati v vsakem dnevu, ko treniraš, igraš tekme, nimaš poškodb in se dobro počutiš.

V predstavah proti najboljšim igralkam ste zelo nihali. Od vrhunskih do bolečih porazov. Čemu to pripisujete? Mogoče imaš res malo strahu, ko igraš proti najvišje postavljenim. Tudi sami imajo pristop ''jaz in nihče drug'', a se je treba na to navaditi, saj ne igraš vsak dan proti igralki iz prve deseterice. To je enkrat na mesec, dvakrat in je kot nekakšen bonus, ki ga dobiš, ko premagaš slabše tekmice, da lahko potem igraš s tistimi najboljšimi. Včasih hočeš prikazati preveč, pa potem prav zato ne moreš.

Kaj vam še manjka do najboljših? Predvsem konstantnost. Mislim, da imam še veliko rezerve v ''fiziki'' in psihični pripravljenosti, na kateri res dobro delamo. Veliko delam na vizualizaciji in menim, da lahko to veliko pripomore, da pridem tja, kamor si želim.

Občasno ste sodelovali z bioterapevtom Marjanom Ogorevcem, ki je pomagal tudi Primožu Kozmusu. Ste še vedno v stikih? Občasno sodelujeva, drugače pa zelo veliko potujem, tako da tudi sama izvajam vizualizacije. Poskušam se sprostiti, vpeljala sem se v nek sistem, tako da točno vem, kaj mi prija pred tekmo in po njej. Mislim, da moraš poslušati svoje telo in misli.

Kako poteka vizualizacija? Koliko časa in kako pogosto jo izvajate? Čisto odvisno. Običajno si pred tekmo vzamem kakšne pol urice, se sprostim in vizualiziram tekmo. Poskušaš si predstavljati sebe, ko zmaguješ in dobiš tisti pravi občutek, kakor da si res na igrišču.

Sezono je zaznamoval tudi nesporazum v pokalu Fed, ko ste proti Franciji v zadnjem trenutku odpovedali nastop. Kakšni so odnosi s kapetanko Majo Matevžič in kolegicami iz reprezentance? To je za nami, s to zgodbo smo zaključili in gledam samo še naprej. S preostalimi igralkami se dobro razumem in ne vidim nobenega razloga, da ne bi sodelovali.

Ob tem je bilo slišati tudi besede novinarski kolegov, da se slabo odzivate na kritiko. Kaj pravite na takšna mnenja? Mislim, da vsak normalen človek včasih težko prenese kritiko. Tisti, ki niso s tabo, težko vedo, kaj prestajaš, koliko terapij, truda in odrekanj vložiš v uspeh. In ko ti spodleti, te morda kakšna beseda preveč rani.

V teniške stave naj bi bilo vpletenih kar sedemdeset odstotkov igralk in igralcev. Ste bili sami že kdaj deležni kakšnih namigov, nespodobnih povabil? Za zdaj lahko potrkam, da še ni prišlo do tega. Poskušam se izogibati takšnim ljudem, saj ne bi ogrozila kariere za kaj takšnega.

Kaj pa mislite o dopingu v tenisu? Ravno danes ob šestih zjutraj sem imela doping kontrolo, tako da me redno obiskujejo. Vsak dan moram biti na voljo eno urico, lahko me obiščejo kadarkoli, sicer pa so na turnirjih redne kontrole, tako da je to že nekaj čisto vsakdanjega. V tenisu sicer redko najdejo grešnike, morda se izve čez nekaj let. Tega je mogoče v primerjavi z drugimi športi manj.

Kakšni so odnosi v ženskem tenisu? Gre predvsem za tekmovalnost ali se spletejo tudi tesnejše vezi? Kakšnih tesnejših prijateljstev v karavani ravno ni. Tenis je zelo individualen šport. Vsak dela po svoje, vsak ima svojo ekipo, gre na svoje turnirje in je res težko vzpostaviti neko pristno prijateljstvo. Tisti pravi prijatelji, ki jih imam, so iz otroštva, in drugega niti ne potrebujem.

Že nekaj časa sodelujete v belem cirkusu. Kako vas je to nevsakdanje življenje oblikovalo? Mislim, da ima močan vpliv na človeka. Je poseben šport in posebno življenje. Verjetno ne bi bila takšna, kot sem danes, če ne bi bila v tenisu. Potovanja, sami turnirji, sodelovanja v dobrodelnih akcijah … Vse to mi je dalo življenjsko šolo.

Še kdaj trenirate z moškimi? Sparingi v Ljubljani so običajno vedno z moškimi, od njih se lahko največ naučiš. Sama po televiziji raje spremljam moški tenis kot ženski, pa tudi prihodnost ženskega tenisa naj bi šla v moško smer. Pri ženskah mogoče tu in tam samo pogledam, če je katera kaj spremenila.

Kakšne načrte imate glede izobraževanja? Je matura že za vami? Imam končano gimnazijo, mature pa še nisem opravila. Matura je vedno v času grand slamov, ki se jim za zdaj nočem odpovedati. Kariera je res kratka. Mislim pa, da mi je tenis veliko dal, naučila sem se jezikov … Tudi v prihodnosti, ko bom zaključila kariero, imam še vedno veliko časa. Mogoče bom igrala do 30. leta, za naprej ne vem, kako bo, in se bom takrat posvetila izobraževanju.

Katere jezike govorite? Angleško in italijansko tekoče, špansko, pa seveda ''južne'' jezike – tako kot vsi.

Bivališče imate še vedno prijavljeno v Monaku. Kako gledate na davčno politiko? Za športnike je vse skupaj zelo težko, veliko je denarnih vložkov in vsak poskuša najti najboljšo pot. Monako se mi splača, običajno se tja odpravimo po Roland Garrosu in tam preživimo tam nekaj časa. Pogoji za trening so res odlični.

S teniških turnirjev se boste od zdaj oglašali tudi z blogi. Kakšne vsebine lahko pričakujemo? Čisto odvisno, morda o dogajanju na turnirju, misel s tekme, razmišljanja o dogajanjih po svetu … Mešano. Upam, da bo zanimivo za bralce. Poskusila se bom temu posvetiti, kolikor se bom lahko.

Pred odprtim prvenstvom ZDA so vas v fotogalerijah uvrstili v krog teniških lepotic. Vam godi? Kako ste se odzvali na to? Temu nisem ravno sledila, ampak ja, zdaj ko mi poveste … To je kompliment za vsako žensko.