Luka Vidmar: Držim pesti za njihov – naš slovenski uspeh

Luka Vidmar je hokejsko pot začel pri ljubljanski Olimpiji, v sezoni 2005/06 pa ga je pot ponesla prek Atlantika, preselil se je v ligo USHL, kjer je eno leto nosil dres Chicago Steel. Sledil je odhod na Aljasko, odšel je namreč na univerzo Alaska Anchorage, kjer letos zaključuje zadnje leto študija oziroma mu manjkata le še diplomski nalogi. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Ljubljani je debitiral v članski izbrani vrsti, kljub dobrim in zanesljivim predstavam pa ga na seznamu kandidatov za nastop na elitnem prvenstvu v Bratislavi ni. Kaj je dejal o preživetem obdobju na univerzi, kje si želi nadaljevati kariero in kaj meni o možnostih slovenske izbrane vrste v Bratislavi si preberite v nadaljevanju.

Za vami je zadnje leto na univerzi. Kako gledate na preživeto obdobje na univerzi? Tako kot povsod drugje v življenju so bili tudi tukaj slabi in dobri trenutki. Na koncu prevlada dobro in na Aljasko bom imel lepe spomine, tako na igranje hokeja kot tudi na študij. Res pa je, da je bilo zelo naporno in da si niti v sanjah nisem predstavljal, kakšnih naporov je zmožno človeško telo. Na koncu bo nagrada primerna vloženemu trudu. Na začetku sem si izbral dve smeri študija, ki sta mi bili zanimivi in sta me pritegnili. Glede na študijski uspeh, letos sem prejel nagrado All-WCHA Academic Team honor že tretje leto zapored, imam priložnost, da obe smeri uspešno zaključim. Sedaj me čaka še tisto sklepno dejanje, tako na področju marketinga kot tudi na področju menedžmenta, da študij zaključim z dvema diplomama.

Če se še malo bolj podrobno usmeriva na vašo hokejsko obdobje na univerzi, kako bi ga opisali? Tudi pri hokeju sem napredoval, zato sem z doseženim lahko zadovoljen. Letošnje leto je bilo zelo uspešno, saj je za nami najuspešnejša sezona v zgodovini univerze. Uspelo se nam je uvrstiti na turnir Final Five. Ta se odvija v dvorani NHL v Minnesoti, kjer se je v treh dneh zbralo skoraj 60.000 gledalcev. Gledalcev je bilo manj kot navadno, saj na zaključnem turnirju ni sodelovala ekipa Minnesota Gophers, za kar pa smo ''krivi'' mi, saj smo jih v prvem krogu končnice izločili z dvema zmagama v dveh tekmah. Doslej so imeli Gophers v prvem krogu končnice doma rezultat 24 zmag in 1 poraz ter prvič v zgodovini izpadli v prvem krogu, kar je zelo odmevalo po vseh univerzah in ekipah v ligi in še posebej med udeleženci Final Five. Kakšno presenečenje je to bilo, pove podatek, da so se posnetki teh dveh tekem večkrat vrteli tudi na nacionalni televiziji (FSN). Na univerzi so vgravirali imena petih seniorjev, ki smo igrali in letos zaključujemo študij, na posebno spominsko tablo, da se ne pozabi na ta velik uspeh. Ja, letos smo na Univerzi Alaska Anchorage pisali zgodovino in jaz sem bil del te zgodovine.

Lahko malo podrobneje opišete kakovost univerzitetne lige in po kakem sistemu poteka? Univerzitetni hokej ima dve diviziji, divizijo 1 in 3. Znotraj teh divizij so različne konference. Sam sem imel priložnost nastopati v najmočnejši in najuspešnejši konferenci divizije 1 - WCHA. North Dakota, Minnesota Gophers, Wisconsin, Colorado College so ekipe, ki imajo veliko trofej na področju univerzitetnega hokeja. V zadnjih 59 letih so ekipe WCHA osvojile 36 naslovov prvaka NCAA. Veliko igralcev je bilo izbranih na naboru NHL. Na primer letos ima Minnesota Gophers 19 igralcev, ki so bili izbrani na naboru lige NHL, North Dakota 16, Wisconsin 9 … Eden od udarnih napadov, ki je meni ostal v spominu, je bi napad North Dakota z Ryanom Duncanom, ki igra za Salzburg, Jonathanom Toewsom, ki je kapetan Chicago Blackhaws, in T.J.-em Oshijem, ki igra za St. Louis Blues. Univerzitetni hokej je zelo gledan. North Dakota ima dvorano v vrednosti okoli 109 milijonov ameriških dolarjev in sprejme čez 13.000 gledalcev, dvorana v Wisconsinu sprejme 15.000, Minnesota pa 10.000 obiskovalcev … Tekme so v veliki večini razprodane. Tudi ljudje nas v mestih, kjer gostujemo, prepoznajo. Na splošno so tekme univerzitetnih ekip zelo gledane in tudi medijsko pokrite. Pomembnejše tekme ali derbiji se prenašajo po lokalnih postajah ali na nacionalni televiziji z vsemi študijami in analizami, podobno kot v ligi NHL. Vse tekme je možno spremljati tudi prek spletnih strani. Zaključne boje in predvsem finalne obračune spremlja podobno število gledalcev kot v profesionalnih ligah, tako na samih prizoriščih kot tudi prek televizije. Ne nazadnje je za slovenske ljubitelje hokeja morda bolj prepoznaven podatek, da so vsi člani legendarne ameriške reprezentance, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo leta 1980, vključno z bivšim selektorjem slovenske reprezentance Johnom Haringtonom, bili igralci univerzitetne lige. Tako je bilo z vsemi izbranimi vrstami ZDA do spremembe pravil, po katerih lahko sedaj nastopajo tudi igralci iz profesionalnih ekip. Torej hokej se igra na vrhunski ravni. Res pa je, da se zaradi študijskih obveznosti tekme igrajo samo ob petkih in sobotah ter je zato tekem nekoliko manj kot v nekaterih profesionalnih ligah. Po drugi strani pa je to tudi minus, saj si ne smeš privoščiti slabega dne, ker enostavno ni možnosti popravnih izpitov. Tudi treningi so podobni kot pri profesionalnih ekipah - dvakrat dnevno plus videoanalize. Poleg treninga je še od 6 do 8 ur predavanj, tako da prostega časa praktično ni, če pa se že najde kakšna ura, jo z veseljem prespiš.

Sedaj nimate več pravice nastopa v tej ligi. Kakšni so načrti za prihodnost? Boste ostali v ZDA ali se vračate v Evropo? Rad bi ostal v ZDA. Več bo znanega v prihodnjih dneh.

Je možna vrnitev v Slovenijo? Nikoli ne reči nikoli. Glede na to, da sem v ZDA že šest let in sem igral tudi v USHL pri Chicago Steel, ki je njihova najmočnejša liga do 21 let, imam sedaj izkušnje in željo, da bi poizkusil tudi na profesionalni ravni v ZDA. Glede na to, da nisem bil izbran na naboru NHL, bom verjetno moral začeti v ligi ECHL in se z dobrimi igrami povzpeti na višjo raven. Predvsem pa moraš imeti tudi malo sreče, saj ti vsak trenutek lahko poškodba prepreči uresničitev tvojih načrtov.

So stopili z vami v stik pri Olimpiji ali Jesenicah? Do sedaj ni bilo še nobenega stika ne z enimi ne z drugimi.

Pri hokeju je bilo v preteklosti v ZDA malo drugače kot pri košarki, kar se tiče nabora za NHL (oz. NBA) igralcev iz univerzitetnih lig. V NBA je veliko več igralcev prišlo iz univerze kot pri hokeju. Je sedaj kaj drugače oziroma iz katerih lig so igralci bolj pod drobnogledom? Ne, mislim da ni bistvenih razlik. Razlika med košarko in hokejem je v tem, da hokejiste relativno zgodaj v mladinskih selekcijah uvrstijo na tako imenovani draft oziroma nabor. Tako v univerzitetni hokej prihajajo igralci, ki so že bili izbrani na naboru. Nekateri izmed njih odidejo po končani prvi sezoni neposredno v ligo NHL ali pa v njihove podružnice. Drugi pa končajo študij in se potem podajo v profesionalne vode. Če pogledamo imena iz nekako mojega obdobja, če tako rečem in proti katerim sem tudi igral tako v USHL kot tudi v WCHA, vidimo, da so to velike zvezde hokeja v ligi NHL. Na primer Jonathan Toews je bil na naboru izbran kot tretji, na draftu,proti Kylu Okposu, ki je bil 7. na draftu, sem imel odlične direktne dvoboje v USHL in pozneje na univerzi, Derek Stepan, T.J OShie, Blake Wheeler … Univerzitetni hokej so igrali tudi Eric Johnson, ki je bil izbran kot številka ena na draftu, Duncan Keith, Ryan Miller, Martin St. Louis, Brian Rafalski, Zach Parise, Alex Goligoski, Tomas Vanek in tako naprej. Ta imena nam pokažejo, o kako močni in kakovostni ligi pravzaprav govorimo.

Na zadnjem SP ste se izkazali z igrami, letos pa vas ni bilo na seznamu. Je bilo razočaranje veliko? Razočaranje je vedno, ampak na to se moraš pač privaditi. Saj poznate tisti pregovor – daleč od oči, daleč od srca.

Vas je med sezono kdo iz HZS kontaktiral oziroma ste bili kaj v stiku z Matjažem Kopitarjem? Ne. Nihče me ni poklical in nihče kontaktiral. Za dogajanja okoli reprezentance vem samo toliko, kolikor preberem na spletnih straneh.

Kakšne mislite, da so možnosti Slovenije v Bratislavi? Težka skupina. Moramo biti realni in vedeti, da so vsi nasprotniki v skupini močnejši od nas. A v športu je tako, da vedno ne zmagujejo favoriti, zato imamo tudi mi nekaj možnosti. Res je, da bi bile naše možnosti večje, če bi nastopili v najmočnejši postavi (Kopitar, Muršak, Terglav, Urbas …), pa vendar nismo čisto brez možnosti. Z malo športne sreče lahko premagamo Nemce in tako pripravimo veliko presenečenje na prvenstvu. Mlajše člane reprezentance dobro poznam, saj sem z večino od njih igral v reprezentancah do 16, 18 in 20 let, starejše pa sem spoznal na zadnjem svetovnem prvenstvu in vem, česa so sposobni. Verjamem v fante in jim zaupam, da bodo dali svoj maksimum. Držim pesti za njihov – naš slovenski uspeh.