Kaj prinašajo novi obrazi?

Toliko pozornosti, kot jo je bila deležna zadnja zamenjava na čelu naše najbolj eminentne zveze – Smučarske zveze Slovenije ne pomnimo. Dosedanji predsednik Stane Valant je celo omenil, da je ekipa okrog Tomaža Lovšeta najela celo posebno agencijo, ki je mednarodno uveljavljenemu gospodarstveniku pomagala na vrh.

Ob vsem, kar se je v zadnjih nekaj dneh, sploh pa po svetovnem prvenstvu v poletih v Planici dogajalo v povezavi z vodstvenim mestom prestižne, nekaj več kot devet milijonov težke smučarske osrednje organizacije pri nas, je bil denimo (ne)pričakovan odhod dolgoletnega košarkarskega "bossa" Dušana Šešoka skorajda neopazen. O tem, da je odšel podpredsednik enega slovenskih klubskih ponosov Uniona Olimpije Jure Jež, pa so tako ali tako vedeli le tisti, ki jim je Union Olimpija še blizu. In seveda strateg v Tivoliju Jure Zdovc, ki vse bolj ostaja sam. Ali je bila to tudi njegova želja, je težko soditi. Toda tisti, ki so ob odhodu škofjeloškega para Mitič-Dolenc napovedovali, da bo takoj ko ona dva zapustita ladjo, vse laže, so očitno izjemno vešči besedni "dohtarji" ali pa specialisti za uveljavljeni vzhodnjaški teater senc. Prav slednje je največkrat povezano z vsako zamenjavo.

In nekaj podobnega se vsaj po napovedih kmalu obeta še pri nekaterih naših uveljavljenih klubih. Zelo dostojno in na ravni, ki jim tudi pripada, so vse skupaj opravili celjski rokometaši, ki so na vrh piramide vrnili preizkušeno ime. Obraz, ki ga vsi poznajo. Obenem pa, če komu, v tistem delu Slovenije Tonetu Turnšku tudi vsi verjamejo, pa ni nujno, da so rokometni zanesenjaki. In navkljub objavljenim podatkom (op.p. le dan po rokometni skupščini, naključje ali ne) o ogromnem poslovnem minusu skupine Pivovarna Laško skorajda vsi verjamejo, da se celjskim rokometašem znova obetajo lepi časi. Na mizi naj bi bilo najmanj štiri milijone evrov, verjamemo pa, da še kakšen milijonček več, tako da se bodo predstavniki najboljših rokometnih lig znova pogovarjali tudi o slovenskem rokometnem orjaku s "kozlom" na prsih.

Pod okrilje skupine iz Laškega pade tudi Union Olimpija. Omenjeni negativni izid poslovanja pa se vsaj trenutno očitno pozna le pod obroči, saj so laški pivovarski mogotci precej manj kot rokometni žogi naklonjeni tudi košarkarjem v Treh lilijah, ki delujejo le streljaj stran od sedeža podjetja, ki je še nedolgo nazaj stalo na branikih varovanja slovenskih nacionalnih interesov.

Dušan Šešok je odšel sam. Kot se spodobi gospodu njegovega kova. Enostavno se ni več videl v novodobnih prijemih, ki naj bi zavladali na Leskovškovi 12. To, da je s sabo potegnil tudi "svojo" Iskro, ni nikogar pretirano zmotilo. In to ob dejstvu, da po naših podatkih letni proračun košarkarske zveze seže le nekje do polovice rokometne iz dvorane Zlatorog.

Ko pa svoje finančne račune vsako pomlad razgrnejo v smučarski palači v Podutiku, se številke komajda ustavijo pod dvomestno številko. Ali pa tudi ne. Stane Valant je bil prvi smučar v deželi skorajda od prvih samostojnih dni naše smučarije, ki je bila vedno pojem slovenstva. Ni odšel kot nekaj manj "izkušen" Šešok. V slogu zadnjega dvoboja slovenskega boksarskega asa Mr. Sympatikusa (op.p. Dejana Zavca, ki bo v petek nastopil v Tivoliju) ga je iz smučarskega ringa odpihnil Tomaž Lovše. V športni sferi povsem nov obraz, v gospodarski pač ne. Zato je zaokrožilo obilo sporočil, kako se bo končalo. Pri nas je strah pred novim vedno imel velike oči. Najbrž kot ostanek nekdanjih časov, ki pa se očitno poslavljajo tudi z vrhov športnih organizacij. Dobro ali ne. Presodite sami, čas pa bo zagotovo, kot vedno tudi tu pokazal svoje.

Nogometna skupščina naslednjo sredo na Brdu pri Kranju bo po naših podatkih daleč od tega, kar se je sprva obetalo. Nogometna družina pa ob "priigrani" dotaciji iz tujine trenutno res ne bi smela imeti nobenih težav. Še teh ne, ki jih je naložil predsednik Simič.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja.