Gian Franco Kasper: Z Lovšetom govoril manj kot minuto

Čeprav je na pogovor za Sportal brez oklevanja pristal v söldenskem hotelskem baru s kaminom, pa je v roki vseskozi držal prižgano cigareto. Nemara ima tudi zaradi tamkajšnje kadilcem naklonjene zakonodaje še toliko raje Avstrijo, saj se mu kot strastnemu kadilcu iz lokalov in restavracij ni treba umikati na odprte prostore. A k našim severnim sosedom prvi mož FIS rad zahaja tudi ali pa predvsem zaradi zimskih športov, ki imajo v tej alpski državi prav posebno mesto. "No, tudi v Sloveniji je možno čutiti veliko naklonjenost tem športom," ob tem poudari 68-letni Švicar, ki krovni smučarski zvezi poveljuje že dolgih štirinajst let. "Ne skrivam, da tudi rad pridem k vam," je ob pogovoru o Sloveniji izpostavil Kasper in podprl nadaljnja planiška prizadevanja za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah. Prvi poskus je sicer klavrno propadel, namesto zadovoljstva pa je postregel s funkcionarskim sporom, v katerem sta glavni vlogi odigrala Janez Kocijančič in Tomaž Lovše. S prvim Kasper sodeluje že vrsto let, s slednjim pa se je pravzaprav le bežno srečal. Ob tem je tudi priznal, da mu v pičli minuti med kongresom Mednarodne smučarske zveze Lovše pač ni mogel groziti, zato "grožnje" ostajajo vpete v zloglasna kratka telefonska sporočila, katerih avtentičnost in sporočilno moč je nato Lovše izpodbijal z dokazovanjem naknadnih priredb.

Zimska sezona se je začela. Kot predolimpijska bo bržčas zelo zanimiva. Kaj FIS pripravlja za novo zimo? Novo sezono bodo prav gotovo zaznamovala predvsem svetovna prvenstva. Niz prvenstev se bo začel v Kanadi, kjer se bodo za odličja borili deskarji, alpski in nordijski smučarji bodo nastopali v Avstriji in Italiji, smučarji prostega sloga pa na Norveškem. Pod okriljem Mednarodne smučarske zveze bo skoraj 7000 mednarodnih tekmovanj. Našteli bomo kar 330 tekem svetovnega pokala z neposrednimi televizijskimi prenosi. Čaka nas delovna zima. Potrebujemo le še sneg.

Iz naštetega bi lahko sklepali, da je vse skupaj na meji obvladljivega … Gre zgolj za vprašanje organizacije. Veseli me, da z nami sodeluje cel niz nacionalnih zvez. Pohvalimo se lahko z odličnimi organizatorji. Naša naloga je tako pravzaprav le nadzor.

Letošnja sezona bo tudi predolimpijska. Pred kratkim ste obiskali Soči in bili vidno zaskrbljeni. Kaj vas moti? Zaskrbljenost verjetno ni prava beseda. Prepričan sem o tem, da bodo Rusi pripravili prizorišča in poskrbeli za kakovostno organizacijo. Nekaj težav nam sicer povzročajo preizkusna tekmovanja. V tem kontekstu bi omenil smučarske skoke. Ob skakalnicah namreč še ni sodniškega stolpa. A to se bo verjetno uredilo. Bolj me je razočaralo zmanjševanje načrtovanih tribun za gledalce. Razlogov je veliko. Verjamem, da so tehtni, a o tem nas Rusi niso obveščali. V smučanju prostega sloga je predvidenih le 4000 mest za gledalce, v alpskem smučanju 7500, podobno pa je tudi ob skakalnicah. Poudariti velja, da v to kvoto štejejo tudi vsi z akreditacijami. Bojim se torej, da bo na trgu na voljo zelo majhno število vstopnic. To ni v našem interesu. O teh težavah se moramo pogovarjati in iskati rešitev. Če si bodo tekme lahko v živo ogledali le novinarji in člani olimpijske družine, bo šport veliko izgubil.

Ali FIS v veliki meri že čuti recesijske vplive? Da in ne. Prepričan sem o tem, da imajo številne manjše zveze ali pa panoge veliko težav z zagotavljanjem sredstev. Na najvišji ravni, predvsem v svetovnem pokalu, pa ne čutimo večjih težav. Obstaja celo čakalna vrsta pokroviteljev. Priznati pa je treba, da ima v tej zgodbi ključno vlogo turizem. Z njim zmagujemo in z njim izgubljamo. Turistične težave lahko omajejo temelje organizatorjev tekem svetovnega pokala. Odvisni smo od turizma.

Kako pomemben člen mednarodne zimsko-športne družine pa je Slovenija? Zelo pomemben. Velikokrat sem gostoval pri vas. Ne le na snegu, temveč povsod. Ob konferenčnih aktivnostih sem bil v Portorožu, obiskal sem Bled in Ljubljano, se seveda mudil v Planici, Kranjski Gori in Mariboru … Slovenija je majhna, a smučarska država. Smučanje je pri vas nacionalni šport. Prav zato veliko število vrhunskih športnikov s tega področja ni presenetljivo. Upam, da se bo tradicija nadaljevala. Vem pa, da časi niso najboljši.

So zaradi gospodarskih razmer, majhnosti tržišča in rezultatov tekme svetovnega pokala v Sloveniji ogrožene? Ne. V tem trenutku prav gotovo ne. Tekme so dobro organizirane in dobro obiskane. Bodite brez skrbi.

Vam je na uho že prišla vest o nadaljnjih aktivnostih za novo planiško kandidaturo za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah? To je korak v pravo smer. Slišal sem, da so v Planici pred kratkim odprli novi skakalnici. Tudi prva kandidatura je bila kakovostna, čeprav na koncu ni zmagala. A to se pogosto dogaja. Navsezadnje je Planica prvič kandidirala. Pri FIS bi bili več kot veseli, če bi se nekoč v Planico podali na svetovno prvenstvo. Ne vem, kdo bodo kandidati, a vse se pomika v pravo smer.

Prvi planiški poraz je žal prinesel tudi korejske zdrahe in odstop predsednika SZS Tomaža Lovšeta. Na kakšen način ste zgodbo spremljali vi? Ne vem, zakaj je prišlo do teh sporov. Sam sem imel z gospodom Lovšetom težave le na posredni ravni. Pogovarjala sva se vsega manj kot minuto. Imel je občutek, da nasprotujem Planici. Ne vem, zakaj. A to je notranji slovenski problem, za katerega morajo samo poskrbeti.

Govorilo se je o grožnjah … No, morda bi lahko dejal tako. A ponavljam, meni ni nihče grozil. Tega nisem nikoli dejal. Slišal pa sem za SMS sporočila drugim ljudem. Vse skupaj je zame nerazumljivo.

Ste lahko bolj konkretni? Kakšne grožnje? Zapisal naj bi, da je pripravljen plačati milijon evrov, da bi se me znebili. Ne vem, kako je prišlo do tega. Jaz sem vse skupaj izvedel od tretje osebe. Zame je ta primer že lep čas zaključen.