Rok Viškovič

Četrtek,
1. 12. 2011,
13.06

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Dalibor Volaš NK Maribor NK Maribor

Četrtek, 1. 12. 2011, 13.06

8 let, 7 mesecev

Dalibor Volaš: Pokam od samozavesti

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Dalibor Volaš je trenutno prvo ime Maribora. Čeprav tega pred začetkom sezone ni pričakoval nihče, je primorski napadalec stopil v ospredje in opozoril nase.

Ob kapetanu in ljubljencu navijačev Marcosu Tavaresu, nekdanjemu najboljšemu strelcu slovenske lige Etienu Velikonji in naslednjemu, ki ga v Ljudskem vrtu nameravajo bogato prodati v tujino, mlademu Robertu Beriču, je 24-letni napadalec v sezono krenil s četrtega štartnega mesta. A v slogu najhitrejših voznikov formule 1 se je z njega hitro prebil v ospredje in postal udarna moč slovenskih prvakov. Zabija na slovenskih in evropskih tleh. Doslej je zabil že 17 golov in je z naskokom najboljši strelec Maribora. Z novima dvema evropskima zadetkoma, ki ju je pospravil v mrežo Club Bruggea, je spet opozoril nase. Mnogi pristaši vijoličastih se verjetno bojijo, da bo že v zimskem prestopnem roku zapustil Ljudski vrt in se spet preizkusil v tujini.

Neverjetno, kako je Maribor v vsega 15 minutah proti Club Bruggeu zapravil prednost treh zadetkov in izgubil s 3:4. Kaj se je dogajalo? Ne vem, kaj bi rekel. Sami smo si krivi. Pri vodstvu s 3:0 smo bili verjetno prepričani, da je tekme konec. Zadnjih 20 minut smo le čakali na konec in prehitro mislili, da je naloga opravljena. Nismo bili pravi, slabo smo igrali v obrambi. Res mi je žal, da nam ni uspelo. Predvsem zaradi navijačev. Želeli smo jim prirediti lepo zabavo za konec domačih evropskih nastopov, bili na dobri poti, a smo potem vse zapravili. Lahko so uživali v 70 minutah naše vrhunske igre, potem pa smo vse zapravili. Ni kaj, zmaga je zasluženo odšla v Belgijo.

Kje se skriva glavni vzrok za takšen padec? Ne vem. Je to prvi zadetek ali kaj drugega? Vem le, da ni opravičila za prvi, drugi, tretji in niti četrti zadetek v naši mreži. Preprosto smo se ustavili, kar se nam ne bi smelo zgoditi. Belgijcem smo prepustili posest žoge, kar so s pridom izkoristili. Začeli so nas napadati z dolgimi, visokimi podajami in prebijali našo obrambo. Nadigrali so nas brez kakršnihkoli akcij. Težko je povedati karkoli pametnega. Bili smo preveč naivni, da bi lahko upali na uspeh. Ne bi rekel, da smo padli fizično. Vzrok za poraz je bolj psihološke narave. Kot sem že rekel: prehitro smo mislili, da je konec, kar je nasprotnik, kot je Club Brugge, s pridom kaznoval. Gostom lahko le čestitamo. Nam pa zagotovo ni prijetno. Zapraviti takšno prednost je nekaj neverjetnega. Težko je povedati karkoli pametnega, ko izgubiš na tak način. Najprej bo treba vse skupaj prespati, šele potem bomo lahko bolj pametno analizirali vse skupaj.

Je za poraz kriva neizkušenost? Ne bi rekel. Imamo dovolj izkušenj. Za nami je kar nekaj evropskih tekem. V neizkušenosti ne smemo iskati opravičila za poraz. Preprosto se nam je zgodilo, kar se nam ne bi smelo. Namesto da bi igrali tako, kot smo večino tekme, smo nerazumljivo padli, ker smo mislili, da je vsega konec. A nikoli ni konec, dokler res ni konec. To je bila naša največja napaka. Ne fizična pripravljenost in ne neizkušenost. Naša miselnost nas je pokopala.

Zabili ste dva gola, imeli priložnost za tretjega in priložnost, da postanete nesporni junak tekme, tako pa je vse skupaj padlo v vodo … Ni mi prijetno. Ni mi vseeno. Res sem si želel, da bi zabil še tretji gol in ekipi pomagal do vsaj točke. Pri izidu 3:3 sem imel priložnost, a streljal mimo gola, tik pred koncem tekme pa bi lahko poskrbel za izenačenje na 4:4, a nisem reagiral najbolje. Žal se tokrat ni izšlo. Očitno nam in tudi meni ni bilo usojeno. Nič, zdaj nam ne preostane drugega, kot da pridemo k sebi in se dobro pripravimo na naslednjo tekmo in zmagamo.

Ste v odlični formi. V prvenstvu ste zadeli enajstkrat, v Evropi petkrat, en gol ste pristavili v pokalu. V čem je skrivnost vaše učinkovitosti? Treniram in igram tako kot vedno. Vselej sem v vsaki minuti tekme in tudi treninga dajal vse od sebe. Vedno sem se trudil po najboljših močeh. Ne bi mogel reči, da je forma posledica večje zavzetosti in motivacije. Skrivnost je predvsem psihološke narave. Ko odigraš nekaj dobrih tekem zapored, napreduješ in si bolj prepričan vase. Pokaš od samozavesti in goli prihajajo. Prav to se meni zdaj dogaja. Pa tudi konkurenca te sili v trud in dokazovanje na vsaki tekmi. V Mariboru ti vsi dihajo za ovratnik. Če nisi pravi, v ozadju že čaka drug, ki te bo nadomestil. Tako je bilo še vsakič, ko sem igral v tukaj.

Lahko Maribor, če ostane v podobni zasedbi, v naslednji sezoni v Evropi stori korak dlje? Seveda. Prepričan sem, da lahko. Že letos smo na nekaj tekmah dokazali, da smo lahko še kako nevarni. Odigrali smo nekaj odličnih tekem in se povsem enakovredno kosali z zelo kakovostnimi tekmeci. A naivnost, ki smo jo pokazali tokrat, nas je preprosto stala boljših rezultatov. Nekaj nam še manjka, da bi tudi v Evropi zmagovali. Sem pa prepričan, da ta ekipa ima kakovost in lahko to v prihodnosti doseže. Že v tej sezoni smo šli v Evropi korak dlje, v naslednji lahko naredimo nov korak.

Z vami v ekipi? V zadnjem času ste v odlični formi, zagotovo ste se znašli v beležkah številnih oglednikov, ki obiskujejo Ljudski vrt … Ne vem. O tem trenutno res ne razmišljam. To je zadnje, na kar zdaj mislim. Bom odšel že januarja, morda poleti ali pa sploh ne? To niso vprašanja, ki mi trenutno hodijo po glavi. Seveda sem vesel, ker mi gre dobro, a s tem, kje bom igral v prihodnosti, si ne belim glave. Vesel sem, da zabijam gole. Še bolj pa sem vesel, če moji zadetki ekipi pomagajo do dobrih rezultatov, to pa je tudi vse.

So stiki z morebitnimi snubci že bili? Ne, kje pa. Vsaj ne, da bi jaz vedel. Moje misli so osredotočene le na Maribor in na to, da do konca prvega dela prvenstva odigramo čim bolje. Tekma z velenjskim Rudarjem, evropsko gostovanje v Birminghamu in počitek. To je vse, kar mi hodi po glavi. O drugih zadevah ne razmišljam.

Pa reprezentanca? Upate na vpoklic Slaviše Stojanovića? Trener Darko Milanič je rekel, da vas vidi kot kandidata za izbrano vrsto. Takšne besede mi seveda laskajo, a se tudi s tem ne obremenjujem preveč. Jasno je, da si vsak nogometaš želi igrati v reprezentanci, z mano ni nič drugače. Če bo selektor videl, da lahko pomagam ekipi, me bo vpoklical. Povabila bi bil zelo vesel, v čast bi mi bilo, če bi lahko zaigral v dresu Slovenije. A če vpoklica ne bo, nič zato. Gremo naprej, ne bo konec sveta, življenje bo teklo dalje. Za zdaj s selektorjem nisem imel nobenih stikov. Upam seveda, da bo v prihodnosti drugače.