Črta čez staro in strah pred novo sezono

Najmlajša med top tremi slovenskimi športnicami, ki so jih člani Društva športnih novinarjev Slovenije prepoznali kot najboljše, je 17-letna športna plezalka Janja Garnbret, ki se s težkim srcem poslavlja od sezone, ki je bila sanjska, morda celo neponovljiva.

Korošica bi še kar tekmovala

"Pred finalom v Kranju sem težko čakala, da se sezona konča, da se razdelijo kompleti medalj in da lahko rečemo, da je to to, a če se zdaj ozrem nazaj, si kar ne želim, da bi se sezona že končala. Še vedno bi tekmovala," je mlada Korošica, ki je sinoči prejela nagrado za najbolj obetavno športnico in tretjo najboljšo športnico v državi, z žarom v očeh in posebno sproščenostjo razlagala po podelitvi, ki se je je udeležila v družbi plezalnega in življenjskega partnerja Domna Škofica, trenerja Gorazda Hrena in lani tretje najboljše športnice po izboru športnih novinarjev Mine Markovič.

-> Janja in Domen, najboljši plezalni par(ček) na svetu #intervju

V družbi partnerja Domna Škofica, ki je leto 2016 končal kot zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnosti. Foto: Bobo

Neustrašna?

Gledam naprej in se osredotočam na nove cilje, pravi. "Zavedam sem, da bom to, kar sem že uspela doseči, težko ubranila. To me skrbi na začetku vsake sezone," je priznalo dekle, ki nam jo je na finalni tekmi v Kranju Škofic opisal kot neustrašno.

"Neustrašna? Morda res. Ko sem na tekmi, na strah pozabim, pred sezono pa je vedno prisoten in takrat malo podvomim o sebi. Sicer pa trdo delam in čakam, kar bo, pa bo," pravi dijakinja športne gimnazije v Velenju, ki bo tudi v prihodnji sezoni sama skrbela za svojo psihološko pripravo, ki je pomemben del priprav vrhunskega športnika.

"Mislim, da to za zdaj zmorem sama, ko pa bom enkrat tudi sama pripravljena sprejeti psihološko pomoč drugega, ne bom oklevala in se bom zanjo tudi odločila," je še povedala najboljša športna plezalka sveta, ki si bo zdaj končno lahko privoščila tri tedne odmora.

Čez teden dni se s Škoficem odpravljata na eksotični dopust na Sejšele, prva tekma svetovnega pokala pa ju čaka v začetku aprila prihodnje leto.

Judoistki TIna Trstenjak in Ana Velenšek v drugačni podobi, kot smo ju sicer vajeni. Foto: Bobo Po operaciji znova na tatamijih

Precej manj eksotičnega, na hrvaški obali, si je letos privoščila judoistka Ana Velenšek, druga po izboru slovenskih športnih novinarjev, ki smo jo sinoči opazovali v precej bolj glamurozni podobi, kot smo je vajeni s tatamijev.

Najvišja tekmovalka Judo kluba Sankaku, ki se je je po ognjeviti borbi v Braziliji, kjer se je kot kača oklenila tekmovalk, oprijel vzdevek Anakonda, ki ji ni prav všeč, se je po hudi poškodbi že vrnila na blazine.

Tri mesece po operaciji zaradi pretrgane sprednje in stranske križne vezi, počenega meniskusa in uničenega hrustanca, je njeno počutje zadovoljivo.

Še najmanj pol leta do polnega treninga

"Koleno je v redu, treniram, vendar za zdaj samo v parterni tehniki in ne stoje. Za kaj takega še nisem pripravljena.  Čutim, da napredujem, bo pa še nekaj časa trajalo, da bom to, kar sem bila. Dva meseca sem preživela na berglah, potem pa sem začela v fitnesu počasi krepiti nogo."

Ocenjuje, da bo čez dva do tri mesece poskusila z borbami stoje. "Približno šest do osem mesecev bo še trajalo, da bom začela trenirati na polno," je povedala Velenškova, ki ne pogreša juda kot takega, ji pa manjka vsakodnevno miganje.

Davljenje, ki bo ostalo v televizijskih arhivih

Polfinalne borbe, v kateri je z metodo davljenja ugnala nasprotnico, si načrtno še ni ogledala, jo pa posnetek spremlja, kjerkoli se pojavi.  

"Joj, grozen je. Kameram res ni bilo treba tega tako od blizu snemati," je namignila. "No, sicer pa to davljenje ni nič posebnega. Tekmovalec lahko zaradi tega edino zaspi. Takrat se mu dvigne noge, da dobi kisik in vse je v redu," je pojasnila.

Velenškova je prejela tudi posebno nagrado Olimpijskega komiteja Slovenije. Plamenico ji je izročil predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Foto: Bobo

Olimpijska medalja ni dovolj

Čeprav je za njo sanjska sezona, vsaj kar zadeva olimpijski izkupiček (bronasta medalja), pa Velenškova z njo ni zadovoljila vseh apetitov.

"Manjka mi medalja z evropskega prvenstva, pa tudi na tekmah za grand prix sem osvojila samo eno kolajno. Želela bi si še več, ampak vedno je tako. Želje so vedno višje od dosežkov."

Trenira že, vendar ne hoje v petkah

Leto 2016 bo ostalo tudi v trajnem spominu Tine Trstenjak, olimpijske prvakinje iz Ria de Janeira. 26-letna varovanka Marjana Fabjana je kimono sinoči zamenjala za kratko oblekico in visoke pete, ki ji niso povzročale nobenih preglavic. "Ja, res mi gre kar dobro, pa čeprav ne vadim," se je odzvala na ženski kompliment.

Tina Trstenjak je suverena tudi v čevljih z visoko peto. Foto: Bobo

Tudi ona je ena tistih, ki si ne želi, da bi se leto 2016 izteklo. "To je bilo zame najuspešnejše leto do zdaj, zato si po eni strani ne želim, da bi se končalo, po drugi pa sem radovedna, kaj mi prinaša prihodnje."

Trstenjakova je že v polnem trenažnem procesu, potem ko si je v mesecu dni premora, kot jim ga je po koncu olimpijskega cikla privoščil trener Marjan Fabjan, tudi v Grčiji nabirala novih moči. "Lenarila sem in se z veseljem vrnila na trening," je povedala najboljša slovenska športnica leta 2016.