Andrej Šporn: Vonnova ne bi imela možnosti, Tina le v slalomu

Prvič v sezono vstopate kot oče. Se je bilo letos kaj težje posloviti? Rad imam sina in ženo, rad sem doma. A od majhnega sem vajen odhodov in vrnitev domov. To je moja služba. Nisem čustvena oseba, na katero bi oddaljenost od najbližjih vidno vplivala.

Mednarodna smučarska zveza je prižgala zeleno luč za Lake Louise. Kaj vas čaka tam? Smukaška avtocesta? Ne, ne … Se še spominjate smuka v Chamonixu, za katerega so novinarji trdili, da je avtocesta? No, kar nekaj smukačev se je s proge preselilo v bolnišnico. V smukaškem delu svetovnega pokala ni avtocest. Priznam pa, da Lake Louise ne spada med zahtevnejše smuke. Zahtevnost mu dodajajo le razmere, ki so izjemno spremenljive. Ne spominjam se tekme v povsem regularnih pogojih. Tudi zaradi tega brzdam svoja pričakovanja. V prejšnjih letih sem se v Kanado pogosto podajal samozavestno in poln pričakovanj, vračal pa sem se z dolgim nosom. Letos se bom pustil presenetiti, čeprav vem, da sem dobro pripravljen.

Za zadnjo pripravljalno bazo ste vnovič izbrali Nakisko. Kakšno popotnico želite? V prvi vrsti potrebujem nekaj odgovorov v superveleslalomu. Imam dva modela smuči in ob tem še stabilizator, zdaj pa je zadnji čas, da se odločim za tekmovalno rešitev. Upal sem, da bom imel vse odgovore na pladnju že v oktobru, a nam je načrte prekrižalo slabo vreme v Evropi. Smuk? V smuku pa bi rad prišel do skrajne točke. Rad bi se "vrgel", smučal po robu in se v takšni pripravljenosti nato odpravil proti tekmovališču.

Nato pa … O formi ne bom govoril. Ne morem! Ko si več tednov brez pravega treninga, je o tem nemogoče govoriti. Ocenjujem pa, da sem dobro pripravljen. Žal sem imel nekaj težav s kolenom, zaradi katerega sem moral prilagoditi kondicijsko vadbo. Želel sem namreč še okrepiti svoje telo. Sem močnejši, a ne toliko, kot sem želel. Če potegnem črto, sem zadovoljen z ravnjo pripravljenosti. Poletne priprave so bile uspešne. Delali smo v dobrem vzdušju, odlično sodelovali in predvsem v Čilu izpolnili cilje. Pohvalil bi trenersko zasedbo, ki se je trudila po najboljših močeh. Osebno sem vesel, da smo veliko vadili tudi na veleslalomskih progah. To mi bo prišlo še zelo prav. V tekmovalnem smislu se sicer v veleslalomu ne vidim več. Edina možnost za nastop bi bil pravzaprav le Beaver Creek. Tam bo nastopil Klemen Kosi. Dobro zanj, želim mu veliko uspeha. Sam se seveda vidim predvsem v hitrih disciplinah. Verjamem, da bo nova sezona uspešna, boljša kot minula.

Veliko je govora o opremi. Vi ste na tem področju v prav posebnem položaju, saj ste pri Elanu glavni "razvijalec" smuči. Verjetno pogrešate kakšno pomoč? Vsekakor. Lepo bi bilo, če bi imel kakšno pomoč. Pogosto sem sam. Sem pa vesel, da smo se letos pri Elanu odločili za spremembe in korak naprej. Čeprav sem tudi tokrat porabil veliko energije za "razvažanje" smuči, pa sem zadovoljen s podporo.

Ni skrivnost, da ste se letos spogledovali s selitvijo k Headu. Kako blizu je bil prestop? Zelo. Pogovori so bili zelo resni. A ko sem uvidel, da so se pri Elanu odločili za drugačen pristop, sem sprejel nadaljnji izziv pri dozdajšnjem opremljevalcu. Z obdobjem med sezonama sem več kot zadovoljen. Verjamem, da bo tako tudi, ko se bodo začela tekmovanja.

Pri Elanu dobite smučko po meri, pri Headu na razvoj ne bi imeli tolikšnega vpliva … To je res. A po drugi strani moraš kot tekmovalec v manjši ekipi vložiti veliko dela in energije v razvoj, da na koncu dobiš vrhunsko opremo. Denimo pri Headu bi mi takšno smučko ponudili že na začetku. Dvorezen meč.

Nekako ne moremo mimo Lindsey Vonn in njenega boja za nastop na moški tekmi v Lake Louisu. Pustimo FIS ter pravila ob strani in se na teoretični ravni dotaknimo konkurenčnosti. Kakšna bi bila slika? V realnih pogojih se ne bi prebila niti med najboljših 45 tekmovalcev. V Lake Louisu bi zanesljivo zaostala vsaj za tri sekunde. Ponavljam, govorimo o najbolj nezahtevni progi v svetovnem pokalu, pri čemer morate vedeti, da po moški tekmi povsem spremenijo snežno podlago. Če pa bi se Lindsey pojavila na štartu povsem resnega moškega smuka, je pravzaprav le vprašanje, kjer bi pristala v zaščitnih mrežah. Poglejte Bormio. Še moški tekmovalci komaj zdržimo vse te sile. Verjamem, da je lahko Vonnova odlično pripravljena, a ženska je že fizično povsem drugače grajena.

Kaj pa Andrej Šporn proti Tini Maze v veleslalomu ali slalomu? V slalomu bi me ugnala, saj že tri leta na nogah nisem imel slalomskih smuči. V veleslalomu pa verjetno ne bi imela možnosti. Če se ne bi pri kakšnem zavoju s smučko in čevljem ugreznil do gležnja, bi jo zanesljivo prehitel. Lahko povem, da smo pred kratkim skupaj vadili superveleslalom v Hintetuxu. Podlaga je bila mehka, proga pa izjemno kratka, dolga le dobrih le 30 sekund, pa sem jo prehitel za sekundo in pol. Spominjam se tudi nastopa Janice Kostelić, ki je smučala kot predtekmovalka slaloma v Sestrieru in zaostala štiri sekunde.

Dotaknili smo se slaloma, s katerim ste pred 11 leti prebili led svetovnega pokala in se pred osmimi nato enkrat prebili celo do vrhunskega 8. mesta. Sledile so sezone vašega smučarskega preoblikovanja in iskanja prave discipline. Zdaj ste najboljši slovenski smukač. Ali v svojem razvoju kaj obžalujete? Bi bili morda lahko prvi pravi slovenski vsestranski smučar? Vsekakor mi je žal, da so me trenerji toliko let potiskali zgolj v slalom. Ocenjujem, da me niso pravilno usmerjali in dajali širine. Lahko povem, da sem bil v določenem trenutku v treh disciplinah najboljši v svojem letniku, v četrti pa drugi. Če bi me pravilno usmerili, bi zelo hitro napredoval. Gre za sistem dela. Pri šestnajstih ali sedemnajstih letih bi se morali odločiti za vsestranskost. Ko si star 25 let in imaš težave s hrbtom, se je nemogoče posvečati vsem disciplinam.

A zdaj ste specialist za hitri disciplini. Kako dolgo še? Ne vem. O tem niti ne razmišljam. Ne postavljam si dolgoročnih ciljev. Veliko bo odvisno od hrbta in kolen. Priznam pa, da me v Južno Korejo, kjer bodo olimpijske igre 2018, ne vleče. No, na srečo so tiste igre še tako daleč, da je to nerealno. A tudi če bi po čudežu takrat še smučal, bi med igrami raje dva tedna poležaval doma. Koreja mi resnično ne diši. Tam sem že bil. Ne, hvala lepa.