Želite postati evropski prvak? Potem izgubite s Celjem.

Naključno ali ne, dejstvo je, da je v dveh sezonah zapored evropski klubski prvak postala ekipa, ki jo je premagal slovenski klub. Natančneje Celje Pivovarna Laško. V lanski sezoni so pivovarji ugnali Hamburg, v letošnji Flensburg. Oba v osmini finala tekmovanja – Hamburg na povratni, Flensburg na prvi tekmi – in oba sta pozneje priplezala do vrha Evrope.

Trenutki, ko si ob boku najboljšim

Kaj to pomeni? Da je Celje boljše od omenjenih zvezdniških ekip? Ne. Da bi vsaj eno v seštevku dveh tekem morda lahko izločilo? Da. V mislih imam seveda Flensburg, ki je padel v Zlatorogu za gol, Celjani pa so na gostovanju brez pomembnega moža Vida Poteka izgubili za tri zadetke, rohneli na sodnika, a kar nekaj napak storili tudi sami.

Do izločitve tekmeca v finalu pred desetimi leti je manjkalo še nekaj čejev, a vseeno so bili Celjani četrtfinalu bistveno bližje kot sezono pred tem. Uvrstitev med osem ekip Evrope pa bi bila enaka skorajda senzaciji. Podobno je bilo z Gorenjem proti desetkrat (!) bogatejšemu Parizu. Pravzaprav lahko za spoštovanja vreden dosežek glede na remont ekipe pred sezono označimo že velenjsko uvrstitev v osmino finala.

Manj je včasih več

Tako slovenski ekipi kot Flensburg, na neki drugi ravni, so dokazali, da je včasih manj več. Na vrhu Evrope ni najbogatejša ekipa niti najbolj zvezdniška niti najbolj izkušena. Trener Ljubomir Vranješ je po osvojenem naslovu prostodušno priznal, da so imeli tudi srečo. Večkrat so se izvlekli iz skrajno zapletenih položajev, a ostali so zvesti sebi, svojemu slogu, ki prisega na tempo, in verjeli, da jim lahko uspe. Ni bilo preprosto, a zgodilo se je.

Uspeh ekipe s severa Nemčije je lahko kažipot tudi za slovenske klube. Ne samo na tekmovalnem področju. Slovenski klubi realno ne bodo nikdar ob boku najbogatejšim zahodnjakom in vzhodnjakom. Verjetno ali morda še v srednjem finančnem razredu ne. Ampak kriza nikakor ne sme pomeniti izgovora za tarnanje, temveč priložnost za trezen pogled, kaj je mogoče storiti v danih razmerah.

Ustno izročilo kot najboljši oglas

Delovanje, prilagojeno finančni kondiciji, urejanje starih grehov, gojenje kulta kluba, odnosov z okolico, pokrovitelji in mediji, predvsem pa kakovostno, vztrajno in načrtno delo s poudarkom na vzgoji kadra iz bližnje in širše okolice. To so vodila ne le za preživetje slovenskih klubov, ampak tudi za njihovo dolgoročno uspešno delovanje. Tudi novi evropski prvak ima svojo finančno strukturo razpršeno na več majhnih pokroviteljev, ki se med sabo mrežijo in iščejo svoj poslovni interes.

Najpomembnejše pa je, da igralci iz kluba odhajajo – odhajali bodo zagotovo, saj bodo prerasli finančne okvirje – zadovoljni. Tako so lahko z ustnim izročilom najboljši brezplačni oglas za svoje kolege, ki si morda želijo odskočne deske.

Slovenskega kluba še kmalu – iz srca bi rad, da se motim – ne bo na strehi Evrope. A kdo lahko prepreči sanje in poskušanje doseči na primer četrtfinale? Presežki so mogoči, je pokazal Flensburg. Tudi z manj denarja od konkurence, a zdravo usmeritvijo.