Sreda, 28. 6. 2017, 11.40
7 let, 2 meseca
Prek trnja do zvezd
Zavrnil je Dinamo, zdaj je Luka Cindrić zvezda lige prvakov
Morda ga prej niste poznali ali pa vsaj ne tako dobro, po lanski sezoni pa vam Luka Cindrić, nesojeni nogometaš Dinama, vsekakor ni neznanec. 23-letni Hrvat je bil eden glavnih Vardarjevih protagonistov pri osvojitvi lige prvakov.
Ni prav veliko manjkalo, da bi bil Luka Cindrić junak nesojene hrvaške medalje na svetovnem prvenstvu.
Na tekmi z neverjetnim preobratom, ki bo večno zapisana v anale slovenskega športa, je namreč odigral zelo dobro, pravzaprav odlično, še posebej v prvem polčasu, in bil s sedmimi goli prvi strelec tekme. Razplet poznate, Cindrić pa je vsaj delno zadoščenje dobil v ligi prvakov. S Skopjanci je odšel povsem do konca, še prej pa v polfinalu dosegel odločilni gol proti Barceloni.
Če bi Hrvaška premagala Slovenijo v boju za svetovni bron, bi bil Cindrić (v ozadju s številko 33) med glavnimi kandidati za igralca tekme.
Polena pod noge
A leta njegove mlade kariere še zdaleč niso bila vselej videti tako obetavno kot zdaj. Visok je 185 centimetrov. Čeprav smo videvali in gledamo tudi nižje igralce, in to uspešne, so mu pogosto očitali to "pomanjkljivost".
"Vse, kar so govorili o meni, me je okrepilo in mi dalo še več motiva, da se trudim in delam," pravi fant iz Ogulina, ki je igral še za Senj in Karlovac, pri katerem je bil prvi strelec hrvaške lige. Leta 2014 pa je sledil klic Lina Červarja: "Pridi k meni v Metalurg."
In je šel. Čeprav je bilo 21-letniku na začetku težko, je svoj talent dobro postavil na ogled. Nato pa je v sezoni 2014/15 sledila globoka klubska kriza: "Z Metalurgom sem šel na sodišče, ni mi želel dati izpisnice. Pol leta sem bil brez kluba, nisem vedel, kako se bo primer razpletel. A nisem se predal, treniral sem in vse se je razpletlo dobro."
Vardar je iz ozadja prišel na vrh Evrope. Kmalu na Poljsko
Več kot dobro. Mladenič, ki je namesto računalniških igric raje brcal žogo ali vihtel druge športne rekvizite, je podpisal za Vardar, s katerim je najprej zaigral v četrtfinalu lige prvakov, nato pa jo osvojil.
V Skopju bo nastopal še v prihodnji sezoni, nato pa se seli v Kielce, kjer bo nadomestil Uroša Zormana, njegova soigralca – če se vmes seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega – pa bosta Dean Bombač in Blaž Janc.
Zanimivo, da je Cindrić vse do 15. leta vzporedno treniral rokomet in nogomet. Pravi, da ima iz športa, proti kateremu je tisti z manjšo žogo pravi palček, celo več priznanj in medalj kot iz rokometa.
Bil je odličen strelec. Kadetski ekipi zagrebškega Dinama je pri 14 letih ob zmagi s 6:2 zabil štiri gole, zato so ga Zagrebčani povabili na Maksimir. A se je lepo zahvalil, saj je s starši ocenil, da ni bil pravi čas za odhod od doma. Kdo ve, v kakšnega nogometaša bi se razvil, če bi tedaj sprejel modro vabilo.
Po vijugasti poti
Cindrić, ki se dobro zaveda, da mora za še večji napredek še skrbneje delati, še posebej pri igri v obrambi, dokazuje, da je pot k zvezdam lahko tudi zelo vijugasta.