Torek, 5. 5. 2015, 16.49
7 let, 1 mesec
Uroš Zorman: Reči moramo bobu bob
Priznava, da je bilo po katarski "kavčarski" polemiki vse prej kot lahko igrati v Zlatorogu. Urošu Zormanu je jasno, da se bo moralo v slovenski igri marsikaj spremeniti. Da bo potrebne več pomoči reprezentantov drug drugemu. In pa pogovor. O čem natančno, bo ostalo za vrati garderobe. Vesel je točke proti Švedom, ki je Slovence kljub bledi igri popeljala na prag evropskega prvenstva.
Kako bi ocenili kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2016 s Švedsko, ki sta se končali z vašim porazom za štiri gole in remijem? Na Švedskem smo odigrali zelo žalostno predstavo. Na povratni tekmi smo drugi polčas odigrali na neki ravni, če ne drugega, smo pokazali srčnost in bojevitost. Zaslužili smo točko in pokazali, da še vedno znamo igrati rokomet. Povod zapletov so bile težave, ki so se vlekle še iz Katarja. Vedeli smo, da igramo v Celju, kjer je občinstvo zelo zahtevno.
Gre za hram slovenskega rokometa. V glavi smo imeli blokado. Rad bi se zahvalil navijačem, ki so nas bodrili in nam stali ob strani. Tudi z njihovo pomočjo smo prišli vsaj do točke, ki smo jo potrebovali. Mislim, da se bo blokada odblokirala, da bomo bolj sproščeni in da bo v prihodnosti vse lažje. Gotovo pa je treba marsikaj popraviti. Žoga ne kroži dobro, preveč statični smo, le čakamo, kaj bo naredil nekdo drug. Mislim, da smo s to točko spustili z ramen velik nahrbtnik.
Nahrbtnik, ki ste si ga nadeli v Dohi. Težko je, ko naslednjo tekmo po svetovnem prvenstvu igraš pred domačim občinstvom, ki je, kot sem omenil, dokazalo, da nam stoji ob strani in se mu zato zahvaljujem.
Zdelo se nam je, da gledalci niso imeli nobenih kompleksov oziroma nahrbtnikov, ampak precej razumevanja za vaše lovljenje v igri. Tema "kavčarjev" v Dohi ni bila odprta zaradi teh, ki so bili tukaj, ampak zaradi tistih, ki so bili tudi tokrat doma in so spet marsikatero rekli čez nas. A to je pozabljeno. Kdor te podpira, te podpira v slabem in dobrem. To so gledalci dokazali tako v prvem polčasu kot v zadnjih dvajsetih minutah, ko so nas gledalci ponesli. Zdaj bo lažje.
Kako odpraviti statičnost, ki ste jo omenili, in je bila jasno vidna tudi s tribun? S pogovorom, igro, vsem. Treba bo začeti malo več razmišljati s svojo glavo. Ne le to, kaj bo naredil nekdo drug, ampak kaj boš ti naredil za drugega. Tega nam manjka. Noge nam ne delujejo, kot je potrebno. Zapletamo položaj. Nimamo strelca, spet igramo preveč po sredini …
Ampak tudi ko je strelec v igri, se vseeno vrstijo izgubljene žoge. Problematika igralcev, ki znajo sprožiti z razdalje, ni več tako pereča, kot je bila pred svetovnim prvenstvom. Gre za težavo nas samih. To je tema za pogovor v garderobi. To so moji igralci, tisti, ki smo zraven, smo najboljši. Nima smisla, da komuniciramo prek medijev. Gre za stvari, ki jih moramo rešiti med sabo. Reči moramo bobu bob.
Ali niso te stvari nekoliko nelogične, saj ste skupaj skoraj pet let, nekateri tudi več? Uigranost bi morala biti eden od glavnih adutov. Ekipa se ni veliko spreminjala. Po logiki bi morali napredovati. Za statičnost ni nobenega opravičila. Spustiti se moramo na realna tla in vse bo lažje. Temeljito se moramo pogovoriti in še vedno lahko pokažemo, kaj znamo.
Koliko vam je žal, da Slovenija ne more biti več prva v skupini? Ko človek gleda Švedsko, mu je lahko žal. A vseeno mislim, da se je Švedska na obeh tekmah pokazala kot zelo dobra reprezentanca. Zaradi točke smo lahko presrečni. Ena zmaga na naslednjih tekmah nas pelje na evropsko prvenstvo. To že nekaj pomeni.
S Kielcami ste osvojili poljski pokal, odločno korakate proti prvenstvenemu naslovu, uvrstili ste se na sklepni turnir lige prvakov. V klubskem smislu bi bila to spet lahko vaša sezona? Že tri leta me vsi pošiljajo v pokoj, ampak tu sem, na sklepnem turnirju. Nerad govorim sam o sebi, a dejanja in dejstva veliko povejo.
Kielce v Kölnu? V polfinalu igrate z Barcelono. En dan, ena tekma, dnevna forma, kdo bo vstal z levo nogo, kdo se bo bolje naspal … Zame je to eden od zadnjih sklepnih turnirjev … Potem bo počasi res treba v pokoj. Ampak počasi. (smeh)
Ste oziroma boste v Kielcah priporočili (še) katerega Slovenca? Če bo priložnost, bom. Doma me ne marajo, a jaz imam rad Slovence. Največ reklame si morajo narediti fantje sami.