Udarniški Slovenj Gradec: mladino trenira kar predsednik

Slovenj Gradec 2011, rokometni klub, ki je pognal iz pogorišča prejšnjega tamkajšnjega kolektiva, je debitantsko sezono v 1.B-ligi sklenil na četrtem mestu, čeprav je bil do zadnje tretjine prvenstva v igri za drugo mesto in napredovanje. Neposredno to Korošcem sicer ni uspelo. A ker se je Šmartno zahvalilo za prvo ligo, so Korošci postali kandidati tudi za korak naprej. Vendar je tu kot ponavadi še veznik ampak.

''Stvari so napeljane do te mere, da bi lahko šli v prvo ligo, vendar si ne upamo, ker nimamo dovolj financ. Apeliramo na občinsko upravo, da bi nas konkretneje podprla. V tem primeru bi res lahko šli na višjo raven tekmovanja. Imamo ekipo, imamo prave strokovnjake, imamo gledalce. Z izjemo financ so izpolnjeni vsi pogoji. Šli smo tudi v akcijo pridobitve generalnega sponzorja. Trenutno imamo pokrit proračun za 1.B-ligo, preskok do elite pa je kar velik. Če se bomo šli prvo ligo, se jo želimo iti konkretno. Naša želja je, da bi v sezoni 2014/15 igrali v prvi ligi, ko je 60 let rokometa v Slovenj Gradcu, to bi bila super kombinacija,'' je stanje v slovenjgraškem klubu opisal Matej Nabernik, 30-letni predsednik. Na Koroškem delujejo z zanosom in včasih tudi udarniško. Redkokje se namreč kot trener mlajših selekcij pojavlja tudi prvi mož kluba, ki je razkril, koliko primakne h klubskemu proračunu občina. ''Realno dobimo od občine nekaj več kot 5.000 evrov. V Slovenj Gradcu je pač tak sistem, da dobiš določena sredstva, nato pa moraš velik del vrniti občini za termine v dvorani. Če bi se uspeli dogovoriti, da bi nam vsaj mlajše selekcije pokrila ona, bi bila za resnejše razmišljanje dovolj že skoraj ta razlika v stroških. Za zdaj naš proračun zadostuje za to, kar delamo zdaj,'' ugotavlja nekdanje levo krilo domačega kluba in Slovana ter odločno pribije: ''Gotovo bomo napravili ekipo, ki bo res konkurenčna v 1. B-ligi.''

Sovič: Na poti z mladimi bomo vztrajali

Strokovni štab ekipa je bil javno pohvaljen, njegov vrh pa je Sebastjan Sovič, nekdanji igralec kluba in dolgoletni član Gorenja, ki je ocenil minulo sezono: ''V sezoni smo se soočili z mnogimi problemi. Imamo mlado, neizkušeno ekipo, vseeno smo si zadali cilj, da bi bili v zgornji polovici lestvice. Izpolnili smo ga, ampak s sezono v celoti nikakor ne moremo biti zadovoljni. Absolutno smo lahko na njen prvi del celo ponosni, zadovoljni pa z nekaj tekmami v drugem delu. Poleg ozkega kadra smo imeli ogromne preglavice s poškodbami. Za praktično celotno sezono smo izgubili Mirka Čivčiča, ki je bil v lanski sezoni skoraj prvi zunanji igralec. V drugem delu se nam je po operaciji kolenskih vezi pridružil Klemen Kresnik, ki je bil lani naš glavni igralec, kapetan ekipe. Jure Šavc, naš prvi levi zunanji, je odigral tretjino sezone. Tako smo celotno zunanjo vrsto krpali z mladimi igralci. Kaj je bilo pozitivnega? Gotovo izkušnje. Tudi na zadnji tekmi s Šmartnom (Slovenj Gradec je na gostovanju slavil, op. a.) so fantje pokazali, da rastejo, da so izredno napredovali in da lahko odigrajo tudi brez najbolj izkušenih. Poleg tega se je zelo poznala odsotnost Sanela Merdanoviča, ki nas je zapustil po prvem delu sezone in se podal v Francijo, od koder je dobil odlično ponudbo. Tam super igra, zanj smo veseli. Potrditev našega dela je vrnitev Matica Vrečarja v Velenje, Gorenje pa je kupilo tudi Vida Levca, ki bo naslednjo sezono še posojen k nam. Na tej poti bomo vztrajali, delali bomo z mladimi.''

''Sodelovanje z Gorenjem izrednega pomena''

Povezovanje ''manjših'' in ''večjih'' klubov je v prizmi optimizacije dela in sinergijskih učinkov še kako smiselno. V Slovenj Gradcu in Velenju so se odločili, da bodo drug drugemu najboljši sosed in si segli v roke. ''Ljudi okrog kluba ni veliko, jih je pa vse več. Zelo se trudijo, da bi nam in fantom ponudili čim boljše pogoje. Stanje je težko, a ne le pri nas, temveč v vsej slovenski ligi. Pomembno je, da fantje redno dobivajo tisto malo, za kar so dogovorjeni. Denarja ni in ga verjetno tudi v prihodnosti ne bo. Pomembno nam je, da dobro delamo z mladimi in ustvarjamo svojo rokometno šolo. Začeli smo sodelovati z Gorenjem, kar se mi zdi izrednega pomena, saj smo dvajset kilometrov narazen. Velenjčani imajo boljše finančne pogoje, mi imamo dobre mladince, zato lahko imamo oboji korist. Tudi v minuli sezoni so za nas igrali mladi Velenjčani. S sodelovanjem smo izredno zadovoljni,'' razkriva bivši slovenski reprezentant, ki ima tudi svojo rokometno šolo in je v tem športu dobesedno od jutra do večera: ''Želim si, da Slovenj Gradec napreduje in želim tudi uspešno peljati naprej svojo rokometno šolo. Imamo ogromno mladih, perspektivnih otrok, ki bodo, kot se lahko zgodi, veliko pomenili vsaj omenjenima kluboma. Gre za mini rokomet, imamo med 80 in 100 otrok, od letnika 2001 do 2006.'' Ali bo slovenjgraški klub res pristal v prvi ligi, je pravzaprav manj pomembno od ugotovitve, da se je rokomet v mestu miru znova prebudil, da ima klub navijaško zaledje in da v njem delujejo predani ter ambicij in znanja polni ljudje.