Četrtek, 9. 11. 2017, 19.00
6 let, 10 mesecev
Top 10
Top 10: kdo so največje legende reprezentance? #fotozgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
Med kolektivno poslovilno tekmo rokometnih legend in pogledom proti prihajajočemu evropskemu prvenstvu na Hrvaškem smo v presek vzeli deset igralcev, ki so največkrat nastopili za rokometno reprezentanco, udeleženko trojih olimpijskih iger in osvajalko kolajn na evropskem in svetovnem prvenstvu.
10. Zoran Lubej: 162 nastopov, 385 golov
Zoran Lubej (levo) je na zadnjem evropskem prvenstvu zaigral leta 2010.
Morda je za manj posvečene spremljevalce rokometnega športa to kanček presenetljivo, a številka deset – to je v določenih obdobjih kariere nosil tudi na dresu – večne lestvice nastopov je v lasti Zorana Lubeja. Celjan je pravo uveljavitev našel v Ljubljani, kjer je na prelomu tisočletja s Prulami pisal zgodovino.
Reprezentanco je ta krožni napadalec pomagal popeljati do vrste prelomnic. Leta 2000 se je veselil petega mesta v Evropi in uvrstitve na prve olimpijske igre, kjer je tudi zaigral. Leta 2004 pa je bil kovač srebrne kolajne na evropskem prvenstvu.
9. Roman Pungartnik: 171 nastopov, 679 golov
Roman Pungartnik zdaj deluje v vlogi strokovnega komentatorja.
Roman Pungartnik velja za eno najdominantnejših desnih kril v slovenski zgodovini, ki je bil v reprezentanci praktično od osamosvojitve do srebrne kolajne na domačem prvenstvu. Tedanjemu kapetanu so jo sicer obesili okrog vratu, ko je bil na berglah, saj se je na tekmi s Srbijo poškodoval. Pozneje se je na nagovor Mira Požuna vrnil v izbrano vrsto leta 2008 za potrebe evropskega prvenstva.
8. Vid Kavtičnik: 181 nastopov, 510 golov
Vid Kavtičnik leta 2004, ko je postal najboljše desno krilo Evrope.
Eden od dveh med deseterico, ki je še vedno dejaven. Razvil je izvrstno kariero, ki traja že poldrugo desetletje. Trem zahtevnim poškodbam kolena navkljub. Ob slovenski osvojitvi srebrne kolajne je bil še kot najstnik ultimativni hit prvenstva, izbran za najboljše desno krilo Evrope.
Sledil je odhod v Kiel, s katerim je tudi osvojil naslov evropskega prvaka, in pozneje Montpellier. Izjemni lok svoje športne ustvarjalnosti je potegnil letos na svetovnem prvenstvu z bronasto kolajno, kar je edinstven dosežek v vsem slovenskem (kolektivnem) športu. Žal je usoda želela, da si je ravno na zadnji tekmi poškodoval koleno. A njegovi reprezentančni poti ni postavilo znaka stop.
7. Aleš Pajovič: 181 nastopov, 697 golov
Aleš Pajovič je igralec in trener v Avstriji.
Če morda niste vedeli: pri 38 letih Aleš Pajovič še vedno igra. Pravzaprav je v dvojni vlogi, saj je hkrati tudi trener avtrijskega prvoligaša iz Gradca, ki ga je v lanski sezoni še kot člana druge avstrijske ravni tekmovanja popeljal v pokalni finale. Dvakratni osvajalec lige prvakov s Ciudad Realom je bil strelec, o kakršnem so generacije za njim le pobožno sanjale, selektorji pa so dolog iskali njegove prave naslednike.
6. Renato Vugrinec: 187 nastopov, 616 golov
Renato Vugrinec v Sydneyju pred 17 leti.
Ptujčan, ki se je s Celjem leta 2004 veselil evropskega naslova, je bil še kot najstnik blizu reprezentance, še ko je bila ta v zibelki. Njegova kariera se je v določenem obdobju lepo vzpenjala: osvojil je evropsko srebro in med drugim nastopil na dvojih olimpijskih igrah. Leta 2015 je na svetovnem prvenstvu v Katarju zaigral za Makedonijo. Njegova igra je letom kljubovala na impresiven način, a pri 42 letih je poleti v Izraelu vendarle napravil piko svoji karieri.
5. Gorazd Škof: 188 nastopov, 0 golov
Gorazd Škof se je od reprezentance poslovil pred letošnjim svetovnim prvenstvom.
Brežiški veseljak je vratarska legenda, čeprav se od izbrane vrste ni poslovil na zanj najbolj prijeten način. Zgodilo se je pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Franciji. V jeseni kariere je lani dobil izvrstno priložnost braniti za PSG in prvič nastopil na zaključnem turnirju lige prvakov. Še prej je v Riu izpolnil olimpijske sanje, trenutno pa brani v bundesligi.
4. Tomaž Tomšič: 200 nastopov, 414 golov
Tomaž Tomšič trenira mlajše selekcije Ribnice.
Še eden od tistih, ki so bili dolga leta reprezentančni inventar. Ribniški krožni napadalec, ki je kariero večinoma zgradil v Celju, je nastopil na dvojih olimpijskih igrah in bil drugi v Evropi pred 13 leti. Pivovarji pa so evropski naslov (že) osvojili brez njega. danes skrbi za mlajše kategorije v ribniškem klubu.
3. Beno Lapajne: 212 nastopov, 1 gol
Beno Lapajne je bil dolgoletni reprezentančni kapetan.
Tomšičev someščan Beno Lapajne je bil vrsto let reprezentančni kapetan. Skupaj sta bila tako v Celju kot v Sydneyju in Atlanti, kjer je bil Lapajne slovenski zastavonoša, in v Ljubljani, ko sta slavila drugo mesto v Evropi. Nekdanji vratar je bil tudi eden protagonistov vzpona ljubljanskih Prul, zdaj uspešno deluje v bančnem sektorju.
2. Luka Žvižej: 217 nastopov, 702 gola
Luka Žvižej na pragu 37. rojstnega dne igra v nemški bundesligi.
Najboljši strelec reprezentance vseh časov je bil nekaj časa celo dvojni rekorder. Pozneje ga je z nastopi prehitel njegov prijatelj Uroš Zorman. Starejši izmed bratov Žvižej je bil dolga leta zaščitni znak reprezentance in eden vodij na igrišču in v garderobi. Poslovil se je po evropskem prvenstvu na Poljskem. v njegovo reprezentančno biografijo so poleg številnih evropskih in svetovnih prvenstev vpisane olimpijske igre v Atenah.
1. Uroš Zorman: 225 nastopov, 523 golov
Uroš Zorman je za reprezentanco igral 18 let.
Reprezentanco je prvič okusil še kot najstnik, poslovil pa se je pri 37 letih. Krepko po tem, ko so ga številni že pošiljali v pokoj, on pa je osvajal lovorike in igral, kar še vedno počne, na vrhunski ravni. Od Stožic se je v suknjiču poslovil pred tekmo z Nemčijo. Podobno kot vsi kolegi iz tega članka pa je gledalce v dresu še enkrat pozdravil pred kratkim na tekmi legend.
Udeleženec dvojih olimpijskih iger in osvajalec srebrne kolajne nikdar v nobenem pogledu ni bil povprečen. Zato morda kdaj komu ni bil pogodu, a rezultati pripovedujejo svojo zgodbo: evropski podprvak in štiri osvojene lige prvakov, v kateri je v polfinalu nastopil kar osemkrat.
