Sobota, 25. 5. 2013, 16.27
8 let, 7 mesecev
Tamše: Veliko polen pod noge, a sem vse zdržal
Zelo posebna tekma je bil obračun med Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško za odhajajočega trenerja Velenjčanov Branka Tamšeta. Gorenju je posvetil vso svojo kariero. Sprva kot igralec, nato je bil trener mlajših kategorij, kasneje pomočnik in od leta 2010 prvi trener svojega matičnega kluba. Skupaj 25 let. Tamše se je med drugim podpisal pod vse tri naslove državnega prvaka. V letošnji sezoni je osvojil drugega zapored. Pogodba mu je potekla, za novo sodelovanje se z Velenjčani niso dogovorili. Trener, ki svoj poklic opravlja z veliko predanostjo, ni skrival, da je imel ob podelitvi županovega in klubskega priznanja, uokvirjene fotografije, cmok v grlu.
"Ponosen sem, da sem zdržal. Zelo me je presenetil župan mestne občine Velenje, ne vem, ali se takšno priznanje podeljuje kar tako ... Gotovo ne. Zelo sem ponosen, tudi gledalci so prepoznali moje garaško delo in delo igralcev, kajti oni so moje orodje. Jaz ne igram. To je bilo moje drugo slovo. Pred petimi leti sem se poslovil kot igralec. Tudi takrat sem dobil fotografijo,'' se je ozrl nazaj 35-letnik: ''Novinarji bolj ali manj vidite le tekme, ne pa mukotrpnega dela. Tam se kujejo vsi ti uspehi. Vsi delamo enako, maksimalno, vsi želimo biti prvi, na koncu je prvak le eden. Zelo vesel sem, da je nam to uspelo dvakrat zapored. To je v Sloveniji uspelo le Celju. Gre za največji uspeh velenjskega rokometa. Vesel sem, da sem se z ekipo podpisal pod to."
''Igralcem je treba pogledati v glave''
Tamše sodi med tiste trenerje, ki dajo ogromno na odnose. "V prvi vrsti je treba, če se lahko tako izrazim, pogledati v glave vsah igralcev, da se privadijo na sistem, se pogovarjati z njimi, jim svetovati, nadgrajevati, dopolnjevati v vseh segmentih, ne le v psihičnem, fizičnem, rokometnem smislu, tudi zunaj terena. Vesel sem, da so fantje to filozofijo sprejeli. Hodili smo po poti, ki smo si jo zamislili s sodelavci. Takšne so si želeli tudi v klubu, zato je prišel ta rezultat. Izjemno veliko je bilo odrekanja, težkih treningov, še več analiz. V vrhunskem športu odločajo malenkosti, še posebej v izenačeni slovenski ligi,'' je prepričano nekdanje desno krilo Velenja, izpostavljajoč veselje, da so njegovi fantje šli z vsakim tekmecem v bitko maksimalno in da ''so klub in igralce dvignili na višjo raven, zaradi česar so tudi prišle te ponudbe".
Rešitve našel v lepi besedi
Vsem fantom, ki odhajajo in ostajajo, želi vse najlepše. ''Mislim, da je tukaj (pokaže na steno Rdeče dvorane, op. a.) še nekaj prostora za kak naslov. Upam, da bodo nadaljevali v takšnem slogu. Morda pa še kdaj nasvidenje v Rdeči dvorani,'' je malce skrivnostno pripomnil in še enkrat podčrtal prispevek igralcev: ''Nekateri so že zvezdniki. Tudi v lanski sezoni z Nikolo Manojlovićem in ostalimi ... Prilagodili so se mojemu sistemu, ker vedo da sem pošten in na tak način tudi delam. Vedo, da bom zanje tudi ob dveh zjutraj storil vse, če bodo kaj počeli. Moje načelo je, da se da z lepo besedo marsikaj rešiti. Pravila so seveda določena pred sezono. Kdor se jih ne drži, je sankcioniran. Ampak moram potrkati na les, da se to v štirih letih in pol ni zgodilo, na kar sem ponosen. Veliko polen sem dobil pod noge, ampak vse sem zdržal. Z vsakim dnem se bil še močnejši in izkušenejši. Hvaležen sem za te izkušnje, ki mi bodo v prihodnje gotovo prišle prav.''
Vesel obilice SMS-ov s čestitkami
Tamše je v letih delovanja pri osah vzpostavil svoj sistem, ki je deloval. Meni, da bi/bo tudi v drugih okoljih? ''Vsaka ekipa je specifična. Najprej moraš razmišljati o tem, da najdeš neko kemijo. Ne želim si, da so fantje legionarji, ki pridejo na trening in gredo nato vsak na svoj konec. To gre morda v nekih gigantih. Vesel sem, da sem deloval v Gorenju, ki je dobro organiziran klub. So pa še večji od Gorenja, torej velikih sedem, osem. Tudi pri nas so bili fantje z vseh vetrov, ampak najpomembnejše je, da z njimi vzpostaviš stik. To je moja filozofija. Dokler bo uspešna, bom tako nadaljeval. Če bom videl, da ne gre, se bom z lahkoto umaknil. In še nekaj. V štirih letih in pol niti z enim igralcem nisem imel resnega konflikta. Z vsemi se slišim, to nekaj pomeni v življenju, ne le treningi, dril, dretje, ampak odnosi. SMS-i s pohvalami zdaj dežujejo na moj telefon. Od bivših igralcev, sodelavcev. Vesel sem, da je tako, hkrati se moram zahvaliti sodelavcem, s katerimi smo delovali kot eno.''
Čevlji velike številke
Kaj pa pogled v prihodnost? Državne prvake zapušča osmerica rokometašev, povečini nosilcev igre, prihajajo pa manj uveljavljena imena. ''Državno prvenstvo bo malce opustošeno, ampak prihajajo drugi igralci, ki bodo obuli te čevlje s kar veliko številko. Vendar me ni strah. Stroka v Sloveniji je izjemno dobra. Nadoknadi, kar imajo drugi – denar, kapital. Če bodo moji kolegi delali, kot je treba, bodo zrasli novi Dolenci, Bezjaki, Gajići, Toskići, Mačkovški in vsi ostali. Upam, da Koper ne bo propadel, to bi bila velika škoda za slovenski rokomet. Moramo imeti močno ligo. To je pot, ki pelje tudi reprezentanco tja, kjer je zdaj,'' je prepričan Tamše, ki pa še molči glede svojega prihodnjega kluba ...