"Slovenski klubi ne silijo v Seho, ona jih želi imeti"

Na kratko povzemimo dogajanje: trije slovenski rokometni klubi Celje, Gorenje in Maribor si zaradi vse šibkejšega slovenskega prvenstva želijo vstopiti v regionalno tekmovanje, imenovano Seha (South East Handball Association). Združenje prvoligašev je zainteresiranim dalo blagoslov, večjih zadržkov nima niti predsedstvo Rokometne zveze Slovenije (RZS), odhod dvojice ali trojice klubov, ki bi se v prvenstvo vrnili v končnici, pa mora dokončno potrditi majska skupščina RZS.

Vodstvo Sehe prepričano, da se bo našel dogovor

Prejšnji konec tedna je v Novem Sadu ob robu tretjega zaključnega turnirja Sehe potekala skupščina njenih članov, med katere je bila sprejeta tudi RZS. A to še ne pomeni, da bodo slovenski klubi dejansko igrali v regionalnem tekmovanju, ki za zdaj ne prinaša nobenih športnih bonusov v smislu napredovanja v katerega od evropskih pokalov. Poleg besede skupščine se je pojavil še en zadržek, in sicer je vodstvo Sehe Slovencem za pogoj postavilo plačilo zajetnega zneska, 150 tisoč evrov v prvih dveh sezonah tekmovanja.

Slovenski klubi pravijo, da o tem na sestankih ni bilo govora, vodstvo tekmovanja pa je prepričano, da se bo našel dogovor, na primer z vstopom kakšnega od pokroviteljev v družino Seha. Gre za to, da 12-članska druščina v primerjavi z desetčlansko tekmovanje podraži, kar je razumljivo, proračun lige pa ostaja enak kot prejšnjo sezono. Sredstva je torej nekje treba vzeti.

"150 tisoč evrov je nerealno"

Konec tedna je v Novem Sadu preživel tudi generalni sekretar RZS Goran Cvijič, ki je na tiskovni konferenci jasno in glasno povedal, da si Slovenija v ligi želi tri klube: "Jasno je, da še vedno ni veliko jasno. Nas so sprejeli v ligo Seha, ampak tja ne bomo silili za vsako ceno. Vsaj tak vtis so mi dali naši klubi. Gledamo njihove interese in interese celotnega slovenskega rokometa. Svojo ligo imamo, pogoj plačila 150 tisoč evrov pa se mi zdi popolnoma nerealen. Slovenski klubi ne silijo v to ligo, ona jih želi imeti. Vodstvo lige je postavilo neko pogajalsko izhodišče. Naše pa je, da nam ni treba v Seho za vsako ceno."

Postavlja se vprašanje, ali zahtevek po čedni vsoti denarja ni morda vzvod določene kazni za slovensko preračunljivost, ker naši klubi pred leti niso želeli v ligo. Zdaj ko pokrovitelj Gazprom skrbi za tekmovalne stroške, pa jih je premamila. Cvijič ni dobil tega občutka, saj je prepričan, da si tekmovanje Slovence dejansko zelo želi zaradi še večje kakovosti. Trenutna velika trojica slovenskega rokometa pa ni edina, ki razmišlja o pristopu. Vodstvo Sehe se je pogovarjalo tudi z romunsko Constanto, ukrajinskim Zaporožjem in madžarskima Veszpremom in Pickom.

Slovenca osvojila Seho

Cvijiča je sicer podoba zaključnega turnirja – drugič v treh sezonah je slavil skopski Vardar z Miladinom Kozlino in Matjažem Brumnom − navdušila: "Organizacija zaključnega turnirja je bila res na vrhunski ravni. Podobni ligi prvakov. Spektakel ob predstavitvi, pogoji za novinarje, gledalce, pomembne goste, polno je spremljevalnih dejavnosti. Ni dvoma, da je Gazprom ligi prinesel veliko. Tudi kakovost igre je na visoki ravni."

Vprašanje je torej, kdo bo prej in/ali bolj popustil. Zdi se, da so se pri obeh največjih klubih umaknili korak nazaj in da sodelovanje ni stoodstotno. Stališa bi lahko strnili v že omenjene besede ne za vsako ceno. Čeprav je dogovor seveda mogoč, saj je interes obojestranski.