Rokometna zveza od države dobi vse manjši delež, izzivov in nalog je še precej

Zasedanje zbora članov Rokometne zveze Slovenije številka 26 je minilo bistveno bolj umirjeno, manj burno in mnenja kresajoče kot na primer kakšno pred približno letom dni. Z izjemo nekaj zanimivih predlogov, kot je bila na primer ideja o združenju ženskih in moških klubov.

"Mislim, da v tekmovalnem smislu plujemo v pravo smer. Pri moških smo na dobri poti, da se uvrstimo na olimpijske igre 2016. V vseh starostnih kategorijah smo med osmimi najboljšimi v Evropi in na svetu. Dosegli smo velike uspehe. Ženska reprezentanca še ni naredila preboja, a nekatere igre in potenciali kažejo, da bi lahko šla naprej. Spodbudno je, da se nekatere stvari dogajajo pri moških in ženskah na kadetski ravni oziroma so dobro postavljene," je skupščino pospremil predsednik RZS Franjo Bobinac in podčrtal, da projekti, kot so izobraževanje trenerjev, superpokal na prostem, poudarjanje fair playa, rokomet na mivki, lestvice tekmovanj mladih, rokometni tabor in drugi, poudarjajo enotnost rokometne družine.

"Če ne bi bilo pokroviteljev ..."

Eden najuspešnejših slovenskih menedžerjev se je seveda dotaknil tudi poslovanja zveze: "V poslovnem smislu smo ponosni na to, da so nekatera najuspešnejša slovenska podjetja ponosni pokrovitelji RZS. Če ne bi bilo njih, bi zelo težko delovali. Država nam do dneva današnje skupščine ni dala še ničesar. Financiranje je dogovorjeno prek fundacije za šport in pristojnega ministrstva. Želimo si, da bi steklo normalno. Ne gre za rakavo rano le pri rokometu, ampak tudi pri drugih športih."

Ravno ali pa tudi zaradi tovrstnih problemov se je RZS odločila pristopiti k tako imenovani Zvezi velikih zvez, ki bo zaživela pozno poleti. Državni delež v proračunu zveze, ki znaša približno milijon evrov, se je zmanjšal za tretjino.

Pozna nakazila v letu pa se zaradi reprezentančnih akcij še posebej poznajo januarja. Na zvezi pa so razočarani, da državi vrnejo več DDV, kot jim ona nameni sredstev. Za delovanje mlajših selekcij so konkretno dobili 58 tisoč evrov, že stroški moškega in ženskega kadetskega velikega tekmovanja pa znašajo več.

Ena liga preobsežna, druga previtka

Kakorkoli že, izzivov, nalog in dela za prihodnost je dovolj. Od elektronskih zapisnikov in spletne statistike, ki naj bi po daljših napovedih zaživela jeseni, prek hotenja za več TV-prenosov do preobsežne moške prve lige in (pre)majhne ženske 1.B.