Marinu Mariću Maribor vzbudil spomine na Mostar

Da bi rokometaši iz Zagreba v zadnjih sezonah ravno množično prestopali v slovenske klube, se ne dogaja. Morda je bila to precej pogostejša praksa v preteklosti, zadnja leta pa zagotovo ne. A Maribor je pred meseci iz hrvaške prestolnice pripeljal kar dva obetavna rokometaša naših južnih sosedov. Zunanjega igralca Anteja Kaleba in krožnega napadalca Marina Marića.

Zadnji bo vijoličasti dres nosil do konca sezone, saj nato odhaja k nemškemu bundesligašu Melsungenu. ''Zadnjih pet let svojega življenja sem preživel v Zagrebu, ki je res ogromno mesto. Takoj ko sem prišel v Maribor, sem dobil občutek, kot da sem se vrnil v moj rodni kraj, Mostar. Reka Drava je sicer počasnejša od Neretve, vonj ulic in vse to pa mi je vrnilo spomine. Všeč so mi takšna mesta, kjer je vse blizu ter tu in tam doživiš nekaj gneče. Veliko je tudi mladih ljudi in všeč so mi takšna majhna mesta. Moram reči, da mi je Maribor v vseh pogledih kot mesto zelo všeč,'' je z novim okoljem zadovoljen 24-letnik, ki so mu všeč novi izzivi.

Soigralci so ga odlično sprejeli, ugotavlja, da je delo na treningih celo intenzivnejše kot v Zagrebu, moti ga le, tako kot večinski del rokometne javnosti, kakovostna vrzel med prvimi tremi ekipami in večino preostalih prvoligašev. ''Z upadom kakovosti slovenskega prvenstva je nastal manko kakovostnih tekem. Jaz osebno želim biti pred srečanjem v vlogi avtsajderja, nato pa bi rad nasprotniku z dobro igro dokazal, da sem boljši. Menim, da imajo ti mladi igralci premalo močnih tekem,'' v pogovoru za klubsko spletno stran ugotavlja hrvaški reprezentant.

Kljub le 23 letom je Mostarčan sodeloval v hrvaški izbrani vrsti, ko je ta osvojila dva brona. Na evropskem prvenstvu leta 2013 in na svetovnem leto pozneje. Igral je tudi na sredozemskih igrah in na velikih tekmovanjih mlajših selekcij, kjer se je srečeval tudi s Slovenci.

''Kljub vsemu menim, da je vse to morda prišlo prehitro. Pogosto sem namreč obsedel na tribuni in nisem sodeloval na parketu. To pa mi ne ustreza najbolj, saj si kot športnik želim odgovornosti na parketu. Menim, da sem še uspešnejši, če mi nekdo naloži določeno breme in od mene zahteva rezultat. Seveda si želim znova zaigrati tudi za reprezentanco Hrvaške, ampak da se od mene zahteva, da ji pomagam na igrišču,'' je odločen Marić, ki pravi, da je njegova ljubica glasba – igra kitaro in klaviature -, v kratkem pa se bo njegova družina povečala s treh na štiri člane.