Marina Vergeljuk: Nisem mogla zadrževati solza

"Trudila sem se, da bi zadržala solze, ampak ni šlo. Težko je ... Ne vem, kaj bi rekla. Odločitev je bila seveda težka, saj je rokomet moje življenje, to pa se bo zdaj čisto spremenilo. Klub se je odločil, da bo malo pomladil ekipo, nekaj je bilo poškodb, malo starejša sem. Sama bi morda potegnila še kakšno sezono. Klubu se zahvaljujem za vseh deset let, to je moja druga družina, vse imam rada," je po srečanju z Žalcem, na katerem so krimovke osvojile še 19. naslov državnih prvakinj v zgodovini, ganjeno razlagala Marina Vergeljuk.

V Ljubljano je prišla kot desna zunanja, v desetletju na Galjevici, Kodeljevem in Stožicah zaokrožila po vseh zunanjih položajih, v zadnjem času pa bila poslana tudi na črto in streljat sedemmetrovke. "Moja pozicija je desna zunanja. Krožno napadalko sem igrala prvič v življenju, bilo je malo težko. Lahko igram še na sredini in na levi strani," je razložila preprosta Ukrajinka, ki se s Krimom ni povzpela na vrh Evrope, precej ji je žal dveh finalov, 2004 in 2006, ki so ju krimovke izgubile z njo v ekipi: "Vse je bilo v naših rokah, a je šlo mimo."

Kaj pa prihodnost? Ko človek praktično vse življenje zapiše športu, potem se po glavi najbrž podijo misli o podobni drugi karieri. Po nekaterih govoricah naj bi se pridružila okrepljenemu delovanju kluba z mladimi. "Mogoče, nismo se še pogovarjali z vodstvom kluba. Morda bi res ostala v športu, ampak ne vem, kako bi mi šlo od rok treniranje otrok. Trenutno imam še polno glavo vsega. Vse življenje sem posvetila športu, tako da trenutno res ne vem, kaj bi. Vsekakor pa se bom potrudila ostati v Sloveniji," načrtuje Vergeljukova.