Lovci, proč od lisičjega revirja: Berlin slavi pokal EHF

"Tukaj je naš revir," se glasi refren klubske himne Füchseja oziroma lisic iz Berlina. Tako je tudi ostalo. Drugič zapored je Berlin gostil zaključni turnir pokala EHF. Lani je domača zasedba, ki je trenutno na precej skromnem sedmem mestu v bundesligi, izgubila v polfinalu. Tokrat napake niso ponovili, ampak so si z zmago 30:27 nad starim znancem Hamburgom zagotovili evropsko lovoriko drugega razreda, če je liga prvakov prvi. Berlin je v polfinalu premagal prav Gorenje, in sicer za tri gole. Velenjčani so po porazu proti Skjernu zasedli četrto mesto, Staš Skube pa je bil najboljši strelec tekmovanja.

Šov vratarjev

V finalu je bil končni zmagovalec vseskozi nekoliko spredaj. Tudi za pet golov, a se je Hamburg na krilih vratarja Johannesa Bitterja, ki je tako kot njegov berlinski kolega Silvio Heinevetter zbral devet obramb, in z zadetki Kentina Maheja izenačil slabih devet minut pred koncem. Nato sta na sceno stopila mlada Paul Drux in Fabian Wiede in tehtnica tekme, ki je postregla z izjemnim ritmom in energijo, se je ob pomoči drugega vratarja Petra Štochla spet nagnila na berlinsko stran.

Eden ganjen, drugi s cmokom

"V prvem polčasu smo igrali bolje, Hamburg se je s spremembo obrambe vrnil v drugem polčasu, izvajal pritisk, na koncu smo bili srečnejši mi. HSV, ki mu čestitam, je med tekmo izgubil dva pomembna igralca Simicuja in Dominikovića, mi enega pred turnirjem. Rad bi čestital Hamburgu za odlično tekmo," je ganjen dejal trener Berlina Dagur Sigurdsson.

Sredi prvega polčasa je bilo kar nekoliko srhljivo opazovati nekdanjega hrvaškega reprezentanta Dominikovića, ki je na igrišču nekaj minut kričal od bolečine. Pri boju za žogo si je namreč, kot se je zdelo, poškodoval ramo, njegova diagnoza pa še ni jasna. Ob pomoči zdravniškega osebja je hrvaški veteran vendarle z veliko težavo in počasi odkorakal z igrišča. Njegova odsotnost se je seveda poznala. Hamburg je bil prisiljen v številne spremembe

"To je žalosten trenutek. Dobro smo se pripravili na zaključni turnir. Šlo nam je dobro. Brez omenjenih igralcev naša obramba ni več takšna, kot je bila z njima. Zelo sem ponosen, da smo se vrnili v tekmo v drugem polčasu," pa je s cmokom v grlu pripovedoval Jens Häusler, trener Hamburga. Tekma je bila sicer prvovrstni spektakel, paša za oči. Vsaj majčken delček tega si večkrat želimo videti tudi v Sloveniji. A najprej se mora pod Alpe vrniti večja izenačenost ekip.