Kdo bo še sedel na slovensko klop?

Prvi kandidat za pomočnika je bil sicer Branko Tamše, a mu je celjski klub za zdaj za to vlogo prižgal rdečo luč, zato se bo morala Rokometna zveza najverjetneje ozreti po drugih kandidatih.

Uroš Šerbec, nekdanji dolgoletni kapetan slovenske reprezentance, ki jo je med drugim prvič popeljal na olimpijske igre, od konca kariere še nikoli ni bil v strokovni ekipi. Po drugi strani je odlično seznanjen z dogajanjem v ekipi, saj že leta nastopa v vlogi strokovnega komentatorja na televiziji. Ni trenerski novinec, znanje je pilil v Krškem, Mariboru, zdaj pa vodi ambicioznega 1. B-ligaša s Ptuja.

V Slovenj Gradcu kljub močno omejenim sredstvom odlično deluje še en nekdanji reprezentant Sebastjan Sovič. V zadnjih sezonah se je iz ženskega v moški rokomet preselil Robert Beguš, ki je v lanski sezoni Ribnico popeljal tako visoko kot še nihče pred njim. Oba združujeta tako rezultat kot uveljavljanje igralcev.

Igralske in reprezentančne izkušnje bi lahko nadgradil Boštjan Ficko, eden od srebrnih vitezov iz leta 2004 in zdaj trener Slovana. Seveda pa gre pri vsakem kandidatu za vprašanje ambicij in kompatibilnosti z najverjetnejšim selektorjem Veselinom Vujovićem.

Kaj pa Bojan?

Smiselno bi bilo, da bi bil pomočnik ambiciozni in vedoželjni Slovenec, ki bi pridobljeno znanje in izkušnje zadržal v slovenskem rokometu. Podobno, kot se je Boris Denič učil pri Kasimu Kamenici, Miru Požunu in Zvonimirju Serdarušiću. Navsezadnje pa - zakaj pomočnik ne bi ostal kar Bojan Čotar, ki se je v prejšnjem strokovnem štabu izkazal za marljivega taktika in analitika.

V Sloveniji je sicer kar nekaj odličnih trenerjev, ki niso profesionalci, a vseeno žanjejo uspehe in ustvarjajo igralce. Takšnih, kot je na primer Saša Praprotnik, a jih je gotovo pametneje pustiti delovati v mlajših reprezentančnih selekcijah, kjer pripravljajo bazo. Ta pa vsekakor ni slaba in tudi zato je selektorska služba kar mikavna.