"Nekateri športniki ne znajo plačati niti položnice"

Roman Pungartnik spada v zelo ozko skupino najboljših slovenskih rokometašev, ki se bolj zanesejo na levo roko. Zdaj 46-letni Celjan je največji kos kariere odigral v domačem klubu, večino preostalega obdobja pa v Nemčiji. Dve sezoni je igral za kultni Kiel, ob tem pa med drugim tudi za slovita Hamburg, s katerim je postal nemški prvak, in Gummersbach.

Žogo je odložil pred sedmimi leti. Kmalu je ob boku nekdanjega selektorja Zvonimirja Serdarušića postal direktor reprezentance, nato je isto vlogo štiri leta opravljal v celjskem klubu. Zadnje čase ga ja slišati kot sokomentatorja tekem na nacionalni televiziji. Pri organizaciji dogodkov pomaga športnikom invalidom. Pravzaprav bi bile že te vloge - ali pa celo vsaka posebej - zrele za članek #DrugaKariera.

Zadnje iz rubrike Druga kariera:

• Nogometaš Borut Semler
• Teniška igralka Maja Matevžič
• Nogometaš Kliton Bozgo
• Bronasti veslaški junaki iz Barcelone
• Kolesar Gorazd Štangelj
• Košarkar Miha Čmer
• Telovadec Lojze Kolman

 Športna in poslovna kariera z roko v roki

A osvetlili bomo še eno od poti, po kateri Pungartnik stopa že 26 let. Tedaj se je namreč skupaj z zdajšnjo ženo začel ukvarjati s prodajo tekstila, natančneje z nogavicami. Prvo trgovino sta odprla leta 1993, zdaj ima Socks Nogavice pet poslovalnic z 12 zaposlenimi in dvema priložnostnima sodelavkama.

Med letoma 2003 in 2005 je Roman Pungartnik igral za Kiel. Poslovna dejavnost je živela, tudi ko je bila družina v tujini. Foto: Guliverimage/Getty Images

Odnosi, izpolnjene obljube in skupno reševanje težav

"Konec športne kariere ni dogodek, ampak proces. Treba se je pripraviti nanj. Jaz sem to začel zelo zgodaj," razlaga s 679 goli tretji strelec z večne lestvice slovenskih reprezentantov. Pred njim sta le someščana Luka Žvižej in Aleš Pajovič. Nekdanji slovenski kapetan, ki je pred 13 leti osvojil srebrno kolajno na evropskm prvenstvu, je bil znan po silovitosti svojega strela.

Odločen pa je očitno tudi v poslu. Po tujini je hodil z odprtimi očmi in se učil pozitivnih prijemov in dobrih praks. Vsekakor pa je tudi na Slovenskem videl precej zgrešenih poti - nekdanjih športnikov z izgubljeno samopodobo in shirano identiteto.

Šport mu je privzgojil pomembno odliko - disciplino. Vselej ga je zanimalo delovanje (velikih) organizacij. Na vseh ravneh: "Od stare slave ni mogoče živeti. Po koncu kariere moraš začeti z najnižje stopničke in se ves čas dokazovati. V tujini so nekatera pravila bolj dorečena in se jih bolj držijo. Sestavni del športa so poškodbe. Moja izkušnja iz tujine je, da ti tam dajo čas za okrevanje, nič ne gre na silo. V Sloveniji ni bilo vedno tako. Na tujem si cenjen, če si dober, pri nas pa ti marsikdo želi spodrezati krila. Pomembni so odnosi, izpolnjene obljube, skupno reševanje težav. Vse to sem želel prenesti tudi v posel."
Ženske, moške in otroške nogavice večinoma prodajo na slovenskem trgu, največ atriklov pa pride iz tujine. Foto: Socks-nogavice.si

Nobeno delo pretežko

Med igralsko in direktorsko (kari)ero je bil v podjetje manj vpet. V zadnjih letih mu ni težko poprijeti za nobeno delo: ukvarja se z marketingom, nakupom blaga, izdajo računov, urejanjem izložb in tudi opravili, kot je zagata z računalnikom ali menjava luči. Njegova prepoznavnost je (bila) občasno privilegij, a ne vselej in povsod. Ko so se soigralci ukvarjali z drugimi rečmi, je Pungartnik dan za dnem raziskoval poslovni svet. V praksi in teoriji.

Ugotavlja, da zadnje manjka slovenskim športnikom. Premalo je misli na to, kaj se bo zgodilo, ko bo v karieri postavljena zadnja pika. Pri tem sploh ni nujno, da tedaj, ko bo to želel sam igralec. Posredi sta lahko bodisi poškodba bodisi klubska odločitev.

• V klubu je bila v najslajših trenutkih in ko je bil klub na smrtni postelji

V štirih letih, ko je bil direktor Celja, je povezal športne in poslovne izkušnje. Foto: Vid Ponikvar

Rezerva se skriva v znanju

"Po koncu kariere denar hitro izgine. Nekatere raziskave kažejo, da naj bi ga bilo nekje za dve leti. Vsi bi si želeli neko rento ... Večina športnikov po karierah ne zna nečesa delati res dobro. Treba jih je vzgajati. Kako naj 20-letnik ve, kam z denarjem? Nekateri ne znajo plačati niti položnic. Na ravni države (Olimpijski komite Slovenije) obstaja nekaj izobraževanj, tu bi se morali bolj vključiti še klubi, saj bi se jim to tako ali drugače obrestovalo," je prepričan nekdanji levoroki bombarder, ki ga niti v poslu niti v športu ali drugih sferah življenja ni strah poskusiti kaj novega. Čeprav vsak izlet iz okvirov prinese nekaj tveganja. A tudi priložnost za rast.