Ponedeljek, 3. 7. 2017, 23.20
7 let, 2 meseca
Intervju: Dragan Gajić, rokometaš Veszprema
Dragan Gajić: Ko slišim himno, me stisne pri srcu, ampak ...
Bil je dolgoletni rokometni reprezentant, stroj za gole. Po lanskem evropskem prvenstvu se je poslovil od izbrane vrste. Prestopil je v top klub, Veszprem, kjer se v prvi sezoni njegova misija z najvišjimi cilji ni izšla. Zdaj Madžare čaka prenova.
V klub prihaja sloviti Šved srbskih korenin Ljubomir Vranješ, ki je pustil neizbrisne sledi v Flensburgu. Z njim je pred tremi leti postal evropski prvak. Ponovitev te vaje pa je veliki cilj tako za Veszprem kot za Gajića.
Dragan, na Madžarsko ste prišli po evropski naslov. A ni pristal v vaših rokah. Vsaj v prvi sezoni ne …
Na ta zaključni turnir sem čakal deset let. Treba bi bilo zgrabiti priložnost. Sezona je bila zaznamovana z vzponi in padci. Na koncu smo se kar dobro sestavili, osvojili obe madžarski lovoriki in prišli precej samozavestni tudi na F4.
Tam nam je zmanjkalo malo … Mislim, da se je sezona končala realno s tretjim mestom. Nismo bili slabi, nismo pa tudi igrali rokometa na najvišji ravni, ki bi ga lahko. Veszprem je klub, kjer se evropska lovorika pričakuje že nekaj let. Zdaj je pripeljal novega trenerja Ljubomirja Vranješa. Mislim, da bo to odlično leto.
Težav s sporazumevanjem ne bo niti v najmanjši meri.
Kakšen vtis je na vas pustil Vranješ?
Takoj opaziš, da gre za zmagovalnega trenerja. Veliko bomo delali na psihološki pripravi. Tu smo malo šepali v zadnji sezoni, opazno je bilo, da so bili igralci potrti zaradi izgubljenega finala s Kielcami.
Približno pol leta so rabili, da so se pobrali od šoka. Ljubo gre vsako tekmo na zmago. Posredno ali neposredno da vedeti, da želi evropsko lovoriko osvojiti že prvo leto.
Veszprem spet v regionalni ligi Seha?
Ne vem. Nazadnje sem slišal, da naj ne bi igrali, čeprav se pojavljajo tudi govorice, da naj bi. Plačani smo za to, da igramo, gremo tja, kamor nam rečejo. Je pa težko. Lani v prvem delu sezone smo se opekli.
42 tekem v treh mesecih ne more zdržati nihče. Čeprav smo imeli 24 igralcev, jih je igralo 16, 17. Drugi niso zaradi poškodb ali nezmožnosti prilagoditi se na Sabatejev sistem. Jaz sem odigral nekje med 50 in 60 tekem, Gašper Marguč z reprezentanco vred okrog 70 ali 75. To je veliko preveč za eno sezono.
Od reprezentance se je po številnih peripetijah z Veselinom Vujovićem poslovil lanskega januarja. Foto: Vid Ponikvar
Ste bili s tega vidika vseeno veseli, da ste se poslovili od reprezentance?
Jaz se počutim super. Bolj gre za psihološko raven – da se decembra in januarja nekoliko odklopiš od rokometa in pripraviš na drugi del. To se mi je letos zgodilo prvič, ampak mi je izjemno prav prišlo. V igri sem stopil stopničko višje, ob tem pa imel več časa za družino. Ob tem pa gledaš tekmo in vidiš, da ima Slovenija na desnem krilu Marguča in Blaža Janca. Nič ji ne manjka na tem položaju.
Kako je spremljati nekdanje soigralce?
Gotovo mi ni vseeno, ko gledam. Seveda navijam. S precej igralci smo na zvezi. Sploh ko je himna, te malo stisne pri srcu, ampak tak je šport. Jaz sem tak: ko sem enkrat odločim, je to to. Iz odločitve vzamem vse pozitivno. Verjamem v te fante, v to, kar delajo, in verjamem, da bodo na Hrvaškem napravili dober rezultat.
Frekvenca tekem v sezoni 2016/17 je bila neverjetna.
Ne glede na to, da je skupina D, s katero se Slovenija križa, zelo zahtevna …
Ključna bo tekma z Nemci. Slovenija je gotovo kakovostnejša od Makedonije in Črne gore. Če bi dobili tekmo z Nemci, bi tako verjetno napredovali s štirimi točkami. Za polfinale bi najbrž potrebovali eno zmago, v najslabšem primeru dve.
Dragan Gajić o žrebu lige prvakov:
Nekaj očitkov skeptikov je na slovensko reprezentanco po svetovnem prvenstvu letelo v smislu – češ, dobili ste le eno tekmo z resno reprezentanco. Lahko Slovenija drži kontinuiteto najboljših petih ali šestih ekip v Evropi ali na svetu?
Na tekmovanjih je faktor tudi sreča. Tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji so se nam določene stvari poklopile, ampak tam do polfinala nismo izgubili nobene tekme.
Dotlej smo dobili vseh sedem. Hvala Bogu, daje prišel poraz Nemcev s Katarjem. Slovenija je zasluženo osvojila tretje mesto. Da pa bi bili vselej med top 5, bo zelo težko, sploh ker prihajajo še mlajši igralci, je pa vseeno mogoče. Pomlajujejo se tudi drugi. Naše mlade reprezentance so na prvenstvih svojih generacij redno osvajale medalje. Vse je mogoče, ampak potrebujemo sistematično delo.